celo [ó] ➞ [→ cel]
1.  (celo še) sogar
  
 in celo und sogar (celo večji sogar größer; in celo do nasilja und sogar zur Gewaltanwendung)
2.  (tudi) selbst (celo on selbst er)
3.  (naravnost) ja (sogar) (bil je nejevoljen, celo besen er war ungehalten, ja wütend)
4. 
  
 še celo (prav posebej) erst recht (sedaj pa še celo nun erst recht)
 Zadetki iskanja
-  cel [éu̯] (-a, -o)
 1. (ves) ganz; Ganz- (cela figura die Ganzfigur, masaža celega telesa die Ganzmassage, obsevanje celega telesa die Ganzkörperbestrahlung); trajanje: ganz- (celo/vse leto ganzjährig, cel/ves dan ganztägig)
 po celi/vsej površini ganzflächig
 2. (nerazkosan) ganz
 3. (nepoškodovan) heil
 4. (poln, celoten) voll ((bije) cele ure volle Stunden); Voll- (krogla die Vollkugel)
 celo leto ein volles Jahr
 5. za količine: -weise (cele kangle kannenweise, cele vrče krugweise, cele vreče säckeweise; cele družine familienweise)
 6. dolgo trajanje: -lang (cele dneve/dneve in dneve tagelang, cela leta jahrelang, cele mesece monatelang, cele noči nächtelang, cela stoletja jahrhundertelang, cele tedne wochenlang, cele ure stundenlang); lang:
 celo življenje njegovo/ moje itd.: (sein/mein) Leben lang
 celi dve stoletji zwei Jahrhunderte lang
 velik obseg: cele stolpce spaltenlang
 cele strani seitenlang
 7. (ne več kot) ganz, kaum (celih 15 obiskovalcev ganze 15 Besucher)
 8.
 matematika celo število ganz Zahl
 izražen s celim številom ganzzahlig
 |
 celo platno/usnje ganzledern, der Ganzlederband/ganzleinen, der Ganzleinenband
 na celem (nenadoma) plötzlich
 figurativno cel oče ganz Vater
 figurativno na celi črti auf der ganzen Linie
 figurativno cel hudič je der Teufel ist los
 celo noč die Nacht über
 celo večnost eine Ewigkeit
 figurativno odnesti celo kožo mit heiler Haut davonkommen
-  dolgo lange, lange Zeit
 kako dolgo wie lange
 prav tako dolgo [ebensolange] ebenso lange
 še dolgo ne noch lange nicht/noch lange kein
 še ne dolgo (tega) vor nicht langer Zeit
 že dolgo schon lange, (že kar nekaj časa) schon eine Weile
 že dolgo (od takrat) (schon) lange her
 že dolgo načrtovan, nameravan ipd.: von langer Hand
 že dolgo zaželen langersehnt
 neskončno dolgo (celo večnost) čakati ipd.: ewig
 zelo dolgo dauer-
 (zračiti dauerlüften, biti brezposeln dauerarbeitslos sein)
 na dolgo in široko pripovedovati ali razlagati: weitläufig (erzählen), lang und breit (erzählen), (etwas) breittreten
 dolgo časa lange Zeit, eine ganze Weile
-  dopol|dne1 [ou̯] srednji spol (-dneva …) der Vormittag; (celo den ganzen Vormittag)
 ob dopoldnevih vormittags; vormittäglich
-  kož|a [ó] ženski spol (-e …)
 1. anatomija die Haut, -haut (človeška Menschenhaut, na glavi Kopfhaut, na obrazu Gesichtshaut, mešana Mischhaut, problematična Problemhaut, trda Hornhaut, žametno mehka Samthaut)
 nečista koža unreine Haut
 živalstvo, zoologija živa/odrta: die Haut, -haut (bivolja Büffelhaut, kačja Schlangenhaut, konjska [Roßhaut] Rosshaut, kravja Kuhhaut, krokodilja Krokodilhaut, levja Löwenhaut, medvedja Bärenhaut, ribja Fischhaut, slonova Elefantenhaut, živalska Tierhaut); (krzno) das Fell, -fell (kozja Ziegenfell, medvedova Bärenfell, severnega medveda Eisbärenfell, ovčja Schaffell, Lammfell, telečja Kalbsfell, tigrova Tigerfell)
 … kože Haut-
 (barva die Hautfarbe, nega die Hautpflege, pordelost die Hautrötung, poškodba die Hautverletzung, tip der Hauttyp, čiščenje die Hautreinigung, draženje die Hautreizung; vnetje die Hautentzündung)
 medicina lupljenje kože die Häutung, v luskah: die Abschuppung, die Schuppung
 olje za nego kože das Hautöl
 sredstvo za nego kože das Hautpflegemittel
 v barvi kože fleischfarben, hautfarben
 za čiščenje kože hautreinigend
 2.
 živalstvo, zoologija jadralna koža die Gleitfläche
 3. (lupina) die Haut, die Pelle; (kožica) na mleku, marmeladi ipd.: die Haut; pri slanini: die Schwarte, Speckschwarte
 |
 figurativno sama kost in koža (ga je) (er ist) knochendürr, (er ist) nur noch Haut und Knochen
 imeti debelo kožo eine dicke Haut haben, figurativno dickfellig sein, ein dickes Fell haben
 figurativno braniti svojo kožo sich seiner Haut wehren
 figurativno kričati, kot bi (mu) kožo drli schreien wie am Spieß
 figurativno nositi kožo naprodaj seine Haut zu Markte tragen
 figurativno odnesti celo kožo mit heiler Haut davonkommen
 figurativno reševati svojo kožo seine (eigene) Haut retten
 figurativno tvegati kožo seine Haut aufs Spiel setzen, Leib und Leben wagen
 figurativno ustrojiti (komu) kožo (jemanden) vertrimmen, (jemandem) das Fell ausgerben
 do kože bis auf die Haut
 moker: bis auf die Haut [durchnäßt] durchnässt
 iz kože aus der Haut
 skočiti iz kože aus der Haut fahren
 figurativno človek bi skočil iz kože es ist zum Verrücktwerden, es ist um aus der Haut zu fahren
 ne moči iz svoje kože nicht aus seiner Haut herauskönnen, nicht über seinen/den eigenen Schatten springen können
 čoln iz kože das Fellboot
 na kožo auf die Haut
 figurativno (biti) napisan na kožo vloga: auf den Leib geschrieben (sein), program: wie auf den Leib geschneidert (sein)
 na koži auf der Haut
 na goli koži auf bloßer Haut, auf der bloßen Haut
 na lastni koži auf der eigenen Haut, hautnah
 figurativno izkusiti na lastni koži am eigenen Leib erfahren
 pod kožo unter der Haut/unter die Haut
 figurativno iti pod kožo (do živega) unter die Haut gehen
 strah: in die Glieder fahren
 s kožo mit der Haut
 s tanko/debelo kožo dünnhäutig, dickhäutig
 s kožo in kostmi mit Haut und Haar
 biologija obdan s kožo umhäutet
 v koži in der Haut
 figurativno ne biti v dobri koži in keiner guten Haut stecken
 (ne) počutim se dobro v svoji koži mir ist (nicht) wohl in meiner Haut
 ne bi hotel biti v njegovi kož ich möchte nicht in seiner Haut stecken
 volk v ovčji koži ein Wolf im Schafspelz
 vživeti se v čigavo kožo sich in (jemandes) Rolle versetzen
 za kožo für die Haut
 ugoden za kožo hautschonend, hautfreundlich
 škodljiv za kožo hautschädigend
 neškodljiv za kožo hautverträglich
-  let|o1 [é] moški spol (-a …)
 1. merska enota: das Jahr, -jahr (koledarsko Kalenderjahr, lunsko Mondjahr, navadno Gemeinjahr, prestopno Schaltjahr, siderično Sternjahr, sončno Sonnenjahr, svetlobno Lichtjahr)
 2. s posebnim koledarjem: das -jahr (cerkveno Kirchenjahr, finančno Wirtschaftsjahr, koledarsko Kalenderjahr, obračunsko Finanzjahr, poslovno Geschäftsjahr, Gebarungsjahr, proračunsko Etatjahr, Haushaltsjahr, računsko Rechnungsjahr, šolsko Schuljahr, študijsko Studienjahr, učno Lehrjahr, zakupno Pachtjahr, zavarovalno Versicherungsjahr)
 3. starost:
 biti star pet/petdeset let fünf/fünfzig sein, fünf/fünfzig Jahre alt sein, es auf fünf/fünfzig Jahre bringen
 srednjih let/v srednjih letih mittelalterig, mittelaltrig
 4.
 konec leta das Jahresende, der Jahresausklang
 ob koncu leta zum Jahresende, mit dem Jahresende
 pol leta ein halbes Jahr
 polovica leta das Halbjahr (v prvi polovici leta im ersten Halbjahr, zimska Winterhalbjahr, poletna Sommerhalbjahr)
 po poteku enega leta nach Jahresfrist
 pred potekom enega leta binnen Jahresfrist
 v teku leta im Jahresverlauf, im Jahreslauf
 leto in dan Jahr und Tag
 leto za letom Jahr für Jahr, ein Jahr ums andere
 celo leto das ganze Jahr, odprt ipd.: ganzjährig
 celo leto (ne manj kot eno leto) ein volles Jahr
 drugo leto nächstes Jahr, im nächsten Jahr
 leto Gospodovo Jahr des Heils
 lansko leto voriges Jahr, im vorigen Jahr
 naslednje leto od danes: nächstes Jahr, od kakega prejšnjega leta: Folgejahr, im Folgejahr, im nächsten Jahr
 prejšnje leto Vorjahr, im Vorjahr, od danes: voriges Jahr, im vorigen Jahr
 vsako leto jedes Jahr, jährlich, alljährlich
 vsako četrto/deseto leto vierjährlich/zehnjährlich
 vse leto das ganze Jahr (über)
 brez navedbe leta ohne Jahresangabe
 čez leto (preko leta) übers Jahr
 čez eno leto in einem Jahr
 čez leto in dan über Jahr und Tag
 iz leta v leto jahraus, jahrein
 na leto pro Jahr, jährlich
 dvakrat/desetkrat … na leto zweimal/zehnmal … jährlich
 na pol leta halbjährlich
 ob letu in einem Jahr
 v letu im Jahr
 v letu 2002 im Jahr 2002
 smo v letu 2002 man schreibt das Jahr 2002
 v prihodnjem letu im Folgejahr, od danes: im nächsten Jahr, nächstes Jahr
 v prejšnjem letu im Vorjahr
 | ➞ → novo leto, babje leto
-  magari
 1. (lahko) meinetwegen
 2. (tudi, celo) sogar (magari do polnoči/tisoč mark sogar bis Mitternacht/sogar tausend Mark)
 3.
 pa magari/magari če (tudi če) wenn auch
-  niti
 1. (celo) nicht einmal, sogar … nicht, auch … nicht (niti on nicht einmal er, auch er nicht; niti pisati ne zna er kann nicht einmal schreiben, sogar schreiben kann er nicht)
 2. (prav noben) kein, nicht ein
 niti beliča nimam: keinen Heller/nicht einen Heller, keinen Pfennig
 niti besede kein Wort
 niti besede več kein Wort weiter
 niti besedice mi ni rekel: kein/nicht ein Sterbenswörtchen
 ne migniti niti s prstom ne delati: keine Hand rühren, keinen Handgriff tun, keinen Finger krumm machen, keinen Finger rühren
 ne privoščiti niti pogleda keines Blickes würdigen
 ne razumeti niti besedice kein Wort verstehen
 ne imeti: niti prebite pare keine müde Mark
 ne umakniti se: niti za las um kein Haar (weichen)
 niti eden nicht einer
 niti malo kein [bißchen] bisschen, nicht die Bohne
 3.
 niti … niti weder … noch (niti on niti jaz weder er noch ich)
 4.
 niti najmanj nichts weniger als …, mitnichten, nicht das mindeste, nicht im mindesten, nicht im geringsten
 niti slučajno beileibe nicht
 niti slučajno! kein Gedanke!/Fehlanzeige!/keine Idee!
 5.
 niti ne kaum (Si utrujen? Niti ne. Bist du müde? Kaum.)
-  noč [ó] ženski spol (-i …) die Nacht, -nacht (kresna Johannisnacht, Mittsommernacht, kristalna Reichskristallnacht, Kristallnacht, ljubezenska Liebesnacht, majska Mainacht, mesečna Mondnacht, s slano Frostnacht, novoletna Silvesternacht, polarna Polarnacht, poletna Sommernacht, poročna Brautnacht, Hochzeitsnacht, Sveta Christnacht, Šentjernejska Bartholomäusnacht, viharna Sturmnacht, koledniške noči množina [Rauhnächte] Raunächte množina)
 Tisoč in ena noč Tausendundeine Nacht
 Velika noč das Ostern
 kraljica noči Königin der Nacht (tudi rastlinstvo, botanika)
 lepotice noči množina die Schönen der Nacht
 lahko noč! Guten Abend!, Gute Nacht!
 voščiti lahko noč Gute Nacht sagen
 vsako noč jede Nacht, allnächtlich
 noč za nočjo Nacht für Nacht
 pol noči die halbe Nacht
 celo noč die ganze Nacht, die Nacht über
 cele noči nächtelang
 črn kot noč nachtschwarz
 dan in noč rund um die Uhr, Tag und Nacht
 grd kot noč [häßlich] hässlich wie die Nacht/Sünde
 ko pade noč bei Einbruch der Nacht
 neko noč eines Nachts
 neumen kot noč strohdumm
 poljub za lahko noč der [Gutenachtkuß] Gutenachtkuss
 prekrokati noč sich eine Nacht um die Ohren schlagen
 različen kot noč pa dan verschieden wie Tag und Nacht, himmelweit verschieden
 temen kot noč nachtdunkel
 čez noč über Nacht, figurativno von heute auf morgen, von einem Tag zum anderen
 v noč (bis) in die Nacht hinein
 pozno v noč tief in die Nacht hinein, bis in die Puppen
 z nočjo mit einbrechender Nacht
-  premoženj|e1 [ê] srednji spol (-a …) das Vermögen (celokupno Gesamtvermögen, družinsko Familienvermögen, državno Staatsvermögen, gotovinsko Barvermögen, nacionalno Volksvermögen, nepremičninsko Grundvermögen, Immobiliarvermögen, občinsko Gemeindevermögen, obratno Betriebsvermögen, Umlaufvermögen, posebno Sondervermögen, v tujini Auslandsvermögen, skupno Gesamtvermögen, varovančevo Mündelvermögen, zasebno Privatvermögen); figurativno Geld und Gut, za kmeta: Haus und Hof
 pravo premično premoženje die Fahrnis, das Mobiliarvermögen
 v zakonu pridobljeno premoženje der Zugewinn
 ločeno premoženje zakoncev die Gütertrennung
 davek na premoženje die Besitzsteuer, Vermögenssteuer
 delitev premoženja pravo die Vermögensauseinandersetzung
 ustvarjanje premoženja die Vermögensbildung
 ki ustvarja premoženje vermögenswirksam
 večanje premoženja der Vermögenszuwachs
 zaplemba premoženja die Vermögensbeschlagnahme
 izvršba na premoženje die Exekution, na celotno: die Generalexekution
 škoda na premoženju der Vermögensschaden
 pognati premoženje s pijačo: ein Vermögen durch die Kehle jagen
 to ne bo stalo celo premoženje das wird die Kuh nicht kosten
-  sta|ti5 (-nem) kosten
 to veliko/malo stane das kostet viel/wenig, das ist teuer/preiswert
 koliko stane …? wie teuer ist …?, was kostet …?
 figurativno veliko/drago stati teuer zu stehen kommen
 naj stane kolikor hoče es koste, was es wolle
 to ne bo stalo celo premoženje das wird die Kuh nicht kosten
 nič me ne stane es kostet mich keine Mühe
-  še [è]
 1. sedanjost, preteklost, prihodnost: noch (še je bolna sie ist noch krank, si še premlad du bist noch zu jung, še nismo … wir haben noch nicht …, še tri dni noch drei Tage, drei Tage noch, še danes noch heute)
 še (vedno/zmeraj) noch immer
 komaj še kaum noch
 še nikoli noch nie
 kdaj še bo: mal noch
 2. domneva, bojazen: (womöglich) noch (še padla bo sie wird womöglich noch fallen)
 3. ostanek, dodatek: noch (še sto tolarjev noch hundert Tolar, še enkrat noch einmal)
 tudi še auch noch
 še deset/pet weitere zehn/fünf
 4. primerjava:
 še več/manj/lepši noch mehr/weniger/schöner
 5.
 še (nekako) noch irgendwie
 bo že še es wird schon gehen; wir werden irgendwie über die Runden kommen
 še kar noch irgendwie
 še najboljši/najlepši noch am besten/schönsten, am besten/schönsten noch
 to/toliko pa še … das/[soweit] so weit … immer noch (to pa še vem, da … das weiß ich immer noch, [daß] dass …)
 6. (celo) auch, sogar (še odrasli si ne upajo auch/sogar die Erwachsenen trauen sich nicht)
 7. (niti) nicht einmal (še za kruh ne nicht einmal für das Brot, še petnajst let ni stara sie ist nicht einmal fünfzehn)
 še malo ne überhaupt nicht
 8. poudarjalno:
 še vprašaš! und ob!
 pa še kako! und wie!
 pa še kakšen/kolikšen! und was für einer/wie groß!
 še sanja se ti ne hast du eine Ahnung!
 samo še enkrat! versuch's noch mal!
 kaj še! Wo denn!
 |
 še in še/še pa še noch und noch, in Hülle und Fülle, Unmengen, (vedno znova) noch und nochmals/noch und noch einmal
 kar je preveč, še s kruhom ni dobro das ist [zuviel] zu viel des Guten
-  števil|o3 srednji spol (-a …)
 1. matematika die Zahl (decimalno Dezimalzahl, periodično decimalno periodische Dezimalzahl, v dvojiškem zapisu Dualzahl, kvadratno Quadratzahl, kubično Kubikzahl, štirimestno vierstellige Zahl)
 znak za število das Zahlzeichen
 črkovni znak za število das Buchstabenzahlzeichen
 2. matematika vrste števil:
 naravno natürliche Zahl
 celo ganze Zahl
 racionalno rationale Zahl
 iracionalno Irrationalzahl
 realno reelle Zahl
 imaginarno imaginäre Zahl
 kompleksno komplexe Zahl
 transcendentno transzendente Zahl
 algebrajsko algebraische Zahl
 pozitivno positive Zahl
 negativno negative Zahl
 |
 teorija števil die Zahlentheorie
 magija števil die Zahlenmagie
 mistika števil die Zahlenmystik
 simbolika števil die Zahlensymbolik
-  usnj|e srednji spol (-a …)
 1. das Leder (goveje Rindsleder, jelenje Hirschleder, kačje Schlangenleder, kozje Bockleder, Ziegenleder, kuščarice Eidechsenleder, kravje Kuhleder, krokodilje Krokodilleder, Krokoleder, Kroko, kromovo Chromleder, lakasto Lackleder, nagubano Knautschleder, ovčje Schafleder, podplatno Bodenleder, Sohlenleder, pralno Waschleder, razklano Spaltleder, ribje Fischleder, semiš Sämischleder, spodnje Unterleder, surovo Rohleder, svinjsko Schweinsleder, telečje Kalbsleder, zgornje Oberleder)
 proizvodnja usnja die Lederherstellung
 iz jelenjega usnja hirschledern
 iz svinjskega usnja schweinsledern
 torbica iz krokodiljega usnja die Krokotasche
 lice usnja der Narben
 rjav kot usnje lederfarben, lederfärbig
 čistiti/brisati z usnjem ledern
 prevlečen z usnjem beledert
 2.
 umetno usnje das Kunstleder, die Lederimitation, (skaj) das Skai
 3. vezava: der Ledereinband, das Leder (celo Ganzleder)
 vezan v usnje ganzledern
 v usnje vezana knjiga der Lederband
-  večnost [é] ženski spol (-i …) die Ewigkeit
 figurativno celo večnost eine Ewigkeit
 od tedaj je že cela večnost es ist schon eine Ewigkeit her
-  zapi|ti (-jem) rojstni dan, uspeh ipd.: begießen; denar, premoženje: vertrinken, versaufen
 zapiti celo premoženje sich arm trinken, ein Vermögen durch die Kehle jagen
   / 1   
 Število zadetkov: 16