Franja

Zadetki iskanja

  • material moški spol (-a …) das Material, (snov) der Stoff, der Werkstoff; za hlajenje, vsipavanje, pri kuhanju ipd.: das Gut (cepljivi Spaltmaterial, figurativno človeški Menschenmaterial, pravo dokazni Beweismaterial, tehnika drobni Kleinmaterial, biologija genetski Genmaterial, gradbeni Baumaterial, Baustoff, grobi Grobstoff, informacijski Informationsmaterial, izolacijski Dämmstoff, Isoliermaterial, Isolierstoff, za formiranje Formstoff, za pouk Unterrichtsmaterial, naravni Naturwerkstoff, odpadni Altstoff, Altmaterial, ovojni Packmaterial, pisarniški Schreibwaren množina, das Büromaterial, poskusni Experimentiermaterial, propagandni Propagandamaterial, pravo razbremenilni Entlastungsmaterial, reklamni Werbematerial, sanitetni Sanitätsmaterial, slikovni Bildmaterial, vzrejni Zuchtmaterial); das -gut (izkopani Baggergut, za hlajenje Kühlgut, za kuhanje Kochgut, za posipanje Streugut, za polnjenje Füllgut, za rezanje Schneidgut, za sušenje Trockengut, za šivanje Nähgut, sipki Schüttgut, vojaški Heeresgut)
    … materiala Material-
    (bilanca das Materialverhältnis, lastnost die Materialeigenschaft, pomanjkanje der Materialmangel, poraba der Materialverbrauch, Materialaufwand, prihranek die Materialeinsparung, raziskava die Werkstoffprüfung, Materialprüfung, utrujenost die Materialermüdung, zbiranje die Materialsammlung, Stoffsammlung, odpadnega die Altmaterialerfassung)
    skladišče za material das Materiallager
    nauk o materialih die Werkstoffkunde
    napaka v materialu der Materialfehler, Werkstoffehler
    ustrezen materialu materialgerecht
  • meč [ê] moški spol (-a …) das Schwert, šport der Degen
    Damoklejev meč Damoklesschwert, das Schwert des Damokles
    dvorezen meč ein zweischneidiges Schwert (tudi figurativno)
    jezičastoročajni meč Griffzungenschwert
    okrasni meč der Galanteriedegen
    rezilo meča die Schwertklinge
    šport tekmovalec z mečem der Degenfechter
    sunek z mečem der Degenstoß
    udarec z mečem der Schwerthieb
    z ognjem in mečem mit Feuer und Schwert
    požiralec mečev der Degenschlucker, Schwertschlucker
    ples z meči der Schwertertanz
    figurativno rožljanje z meči das Schwertgeklirr
    teorija o dveh mečih die Zwei-Schwerter-Theorie
  • meni [ê] ➞ → jaz; mir (daj meni gib es mir)
    danes meni, jutri tebi heute mir, morgen dir
    gorje meni! o weh!
    kot ti meni, tako jaz tebi wie du mir, so ich dir
    meni nič, tebi nič mir nichts, dir nichts
    po meni je es ist um mich geschehen
  • menični protest moški spol der Wechselprotest
    oseba, proti kateri se opravi menični protest der Protestgegner
    sestaviti listino o meničnem protestu einen Protest aufnehmen
    zaznamek o meničnem protestu der Protestvermerk
    register meničnih protestov das Protestregister
  • mer|a2 [é] ženski spol (-e …) das Maß (tudi matematika); (dimenzija) das Ausmaß (tudi figurativno), die Ausmessung, die Abmessung; (merilni kozarec) der [Meßbecher] Messbecher; -maß (dolžinska Längenmaß, hitrostna Geschwindigkeitsmaß, pravo kazenska Strafmaß, kotna Gradmaß, Winkelmaß, ločna Bogenmaß, štetja Zählmaß, najmanjša možna Mindestmaß, naravna Naturmaß, nazivna Nennmaß, normalna Normalmaß, notranja Innenmaß, ploščinska Flächenmaß, podpovprečna, premajhna Untermaß, prostorninska Raummaß, najvišja Höchstmaß, votla Hohlmaß)
    … mere/po meri Maß-
    (navedba die Maßangabe, odčitek die Maßanzeige, delo/izdelek po meri die Maßarbeit, die Maßanfertigung)
    ustrezne mere maßhaltig
    neustrezne mere nicht maßhaltig
    občutek za mero das Augenmaß
    po meri nach Maß, maßgerecht, maßhaltig
    narejen po meri maßgearbeitet
    biti točno po meri eine hohe Maßgenauigkeit haben
    preveriti mere nachmessen
    zakon o merah der Eichgesetz
  • mest|o1 [é] srednji spol (-a …) naselbina: die Stadt (glavno Hauptstadt, festivalsko Festspielstadt, industrijsko Industriestadt, kongresno [Kongreßstadt] Kongressstadt, pristaniško Hafenstadt, malo Kleinstadt, milijonsko Millionenstadt, mrtvih Totenstadt, obalno Küstenstadt, pobrateno Partnerstadt, rojstno Vaterstadt, Geburtsstadt, satelitsko Satellitenstadt, Nebenstadt, Trabantenstadt, sejemsko Messestadt, sosednje Nachbarstadt, stari del Altstadt, stolno Domstadt, svetovno Weltstadt, svobodno Freistadt, univerzitetno Universitätsstadt)
    Večno mesto (Rim) die Ewige Stadt
    mesto in vas Stadt und Land
    vse mesto die ganze Stadt
    … mesta Stadt- (načrt der Stadtplan, ogled die Stadtrundfahrt, die Stadtbesichtigung, meja die Stadtgrenze, središče die Stadtmitte; ➞ → mestni)
    pogled na mesto die Stadtansicht
    podoba mesta das Stadtbild
    iz mesta aus der Stadt (heraus), stadtauswärts
    beg iz mesta die Stadtflucht
    po mestu durch die Stadt, in der Stadt (herum)
    v mesto stadteinwärts
    v bližini mesta stadtnah
    znan v vsem mestu stadtbekannt
    o tem govori vse mesto das ist Stadtgespräch
  • mezd|a [ə] ženski spol (-e …) der Lohn, Arbeitslohn; (akordna Akkordlohn, časovna Zeitlohn, denarna Geldlohn, efektivna Effektivlohn, fiksna Festlohn, kosovna Stücklohn, letna Jahreslohn, na uro Stundenlohn, po učinku Leistungslohn, minimalna Mindestlohn, naturalna Naturallohn, neto Nettolohn, realna Reallohn, tedenska Wochenlohn)
    izplačilo mezde die Lohnauszahlung
    stroški mezde der Lohnaufwand
    spirala cen in mezd die Preis-Lohn-Spirale
    znižanje mezde die Lohnsenkung
    pogajanja o mezdah die Lohnrunde
    dežela z nizkimi mezdami das Billiglohnland
    davek na mezdo die Lohnsteuer
    izplačilo mezde die Lohnauszahlung
  • misli|ti2 (-m)

    1. (meniti, imeti mnenje) denken, meinen, glauben
    dobro misliti es gut meinen
    tako ni bilo mišljeno so war es nicht gemeint
    kako to mislite? was meinen Sie damit?

    2.
    zmotno misliti, da je kaj X etwas als X ansehen

    3.
    misliti o (imeti mnenje) halten von
    slabo misliti o Xu (imeti slabo mnenje) keine gute Meinung haben von X, (podcenjevati) X [geringachten] gering achten

    4.
    resno misliti mein/dein/sein … Ernst sein
    misliš resno? ist das dein Ernst?
    mislim prekleto/krvavo resno das ist mein blutiger Ernst
  • mnenj|e1 [ê] srednji spol (-a …)

    1. osebno: die Meinung; Ansichten množina
    osebno mnenje Privatmeinung
    vnaprejšnje (slabo) mnenje [vorgefaßte] vorgefasste/voreingenommene Meinung
    sprememba mnenja die Meinungsänderung
    mnenja se razhajajo die Meinungen sind geteilt, die Meinungen gehen auseinander
    biti mnenja, da … der Meinung sein …
    izražanje mnenja die Meinungsäußerung (svobodno freie)
    jasno povedati svoje mnenje seinen Standpunkt klarmachen
    figurativno povedati komu svoje mnenje (jemandem) gehörig die Meinung sagen, deutlich/gehörig Bescheid sagen
    ne skrivati svojega mnenja aus seinem Herzen keine Mördergrube machen
    spremeniti svoje mnenje sich anders überlegen
    o tem so mnenja lahko različna darüber [läßt] lässt sich streiten, das ist eine Einstellungssache
    imeti napačno mnenje o sich irren in
    imeti slabo mnenje o gering denken von, schlecht/nicht gut zu sprechen sein auf, wenig/nichts von etwas halten
    imeti dobro mnenje o viel halten von, eine gute Meinung haben von, große Stücke halten auf

    2.
    javno mnenje öffentliche Meinung
    svetovno javno mnenje Weltmeinung
    raziskovanje javnega mnenja die Meinungsforschung
    raziskovalec javnega mnenja der Meinungsforscher

    3. (strokovno stališče) die Meinung, -meinung (uveljavljeno Lehrmeinung)
    drugačno mnenje abweichende Meinung
    nasprotno mnenje Gegenmeinung, Gegenansicht
    pravno mnenje Rechtsmeinung
    šolsko mnenje Schulmeinung
    teološko mnenje theologische Meinung
    … mnenj Meinungs-
    (boj der Meinungsstreit, izmenjava der Meinungsaustausch, razhajanje die Meinungsverschiedenheit)
    biti istega mnenja z einer Meinung sein (mit), die Ansichten teilen (mit)
    biti drugačnega mnenja eine andere Anschauung haben
    biti nasprotnega mnenja gegenteiliger Meinung sein
    sem enakega mnenja ganz meine Meinung
    o tem se mnenja razhajajo das wird kontrovers diskutiert

    4.
    ločeno mnenje die Sondermeinung

    5.
    trdno mnenje (sodba) das Urteil (ustvariti si mnenje sich ein Urteil bilden)
    brez lastnega mnenja urteilslos

    6. (stališče) v kakem postopku: die Stellungnahme
    prositi za mnenje um Stellungnahme bitten
    pridobiti (uradno) mnenje eine Stellungnahme einholen
    pravo pravica, povedati svoje mnenje das Recht auf Anhörung
    | ➞ → javno mnenje
  • mnenj|e2 [ê] srednji spol (-a …) (ekspertiza) strokovno: das Gutachten, Fachgutachten; izvedensko: Prüfungsgutachten, Sachverständigengutachten
    nasprotno mnenje das Gegengutachten
    dajanje izvedenskega mnenja die Begutachtung
    dati strokovno/izvedensko mnenje o etwas begutachten
    pridobiti strokovno mnenj ein Gutachten einholen
  • modr|ovati (-ujem) grübeln; debattieren; na dolgo in široko: sich verbreiten (o über); in vse bolje vedeti: klugreden
  • mogoče2 [ó] srednji spol (-ega …) das Mögliche
    vse mogoče alles Mögliche, allerhand
    storiti: vse, kar je mogoče sein Mögliches (tun), das Äußerste (tun), alles Menschenmögliche (tun)
    govoriti o vsem mogočem vom Hundertsten ins Tausendste kommen
  • monad|a ženski spol (-e …) filozofija die Monade
    nauk o monadah die Monadenlehre
  • monodromij|a ženski spol
    matematika izrek o monodromiji der Monodromiesatz
  • moral|a1 ženski spol (-e …) (nravnost) die Moral, die Sittlichkeit
    dvojna morala doppelte Moral, Doppelmoral
    javna morala öffentliche Sittlichkeit
    lažna morala Verlogenheit der Moral
    refleksijska morala Reflexionsmoral
    spolna morala Sexualmoral
    filozofija morale die Moralphilosophie
    pridigar morale ironično der Moralprediger, Sittenprediger
    psihologija morale die Moralpsychologie
    varuh javne morale ironično der Tugendwächter
    predstava o morali der Moralbegriff
    morala zgodbe die Moral von der Geschichte
    | ➞ → javna morala
  • načel|en [ê] (-na, -no)

    1. (v načelu) prinzipiell; grundsätzlich

    2. (o načelih) Grundsatz-, Prinzipien- (spor der Prinzipienstreit, izjava die Grundsatzerklärung, odločitev die Grundsatzentscheidung, razprava die Grundsatzdebatte)

    3. (principialen) prinzipiell; von Grundsätzen, mit Grundsätzen; (trden) prinzipienfest; (zvest načelom) prinzipientreu
  • načel|o1 [ê] srednji spol (-a …)

    1. (princip) (tudi fizika) das Prinzip
    temeljno načelo das Grundprinzip
    nasprotno načelo das Gegenprinzip
    v načelu grundsätzlich, prinzipiell
    spor o načelih der Prinzipienstreit

    2. fizika ipd. das -prinzip (abstrakcijsko Abstraktionsprinzip, enumeracijsko Enumerationsprinzip, relativnosti Relativitätsprinzip)
    načelo ekvivalentnosti fizika das Äquivalenzprinzip
    (Heisenbergovo) načelo nedoločenosti fizika (Heisenbergsche) Unschärferelation, die Unbestimmtheitsrelation
  • nagon [ô] moški spol (-a …)

    1. živalstvo, zoologija, psihologija der Instinkt, der Trieb (čredni Herdeninstinkt, Herdentrieb, hranilni Nahrungstrieb, materinski Mutterinstinkt, obrambni Verteidigungstrieb, paritveni Begattungstrieb, Fortpflanzungstrieb, po posnemanju Nachahmungstrieb, potovalni Wandertrieb, samoohranitveni Selbsterhaltungstrieb, selitveni Zugtrieb, smrtni Todestrieb, spolni Geschlechtstrieb, Sexualtrieb, uničevalni Destruktionstrieb, valilni Bruttrieb, zbiralni Sammeltrieb)
    zadovoljitev nagona die Triebbefriedigung
    nauk o nagonih die Trieblehre

    2. figurativno (sla, gon) der Drang
    | ➞ → gon, instinkt, spolnost
  • največje ugodnosti ženski spol množina die Meistbegünstigung
    klavzula o največjih ugodnostih die Meistbegünstigungsklausel
    z največjimi ugodnostmi meistbegünstigt, država: meistbegünstigter Staat
  • napak|a2 ženski spol (-e …) (pomanjkljivost) der Mangel, (hiba) der Tadel: (zlo) das Übel; (v delovanju Funktionsmangel, pravna Rechtsmangel, stvarna Sachmangel)
    skrita napaka geheimer Mangel
    odprava napak die Mängelheilung
    odprava napak die Mängelbeseitigung
    poročilo o napakah der Mängelbericht
    jamčevanje/odgovornost za napake die Mangelhaftung
    ugotavljati napake beanstanden
    imeti napake mangelhaft sein
    odpraviti napako einen Mangel beheben