material moški spol (-a …) das Material, (snov) der Stoff, der Werkstoff; za hlajenje, vsipavanje, pri kuhanju ipd.: das Gut (cepljivi Spaltmaterial, figurativno človeški Menschenmaterial, pravo dokazni Beweismaterial, tehnika drobni Kleinmaterial, biologija genetski Genmaterial, gradbeni Baumaterial, Baustoff, grobi Grobstoff, informacijski Informationsmaterial, izolacijski Dämmstoff, Isoliermaterial, Isolierstoff, za formiranje Formstoff, za pouk Unterrichtsmaterial, naravni Naturwerkstoff, odpadni Altstoff, Altmaterial, ovojni Packmaterial, pisarniški Schreibwaren množina, das Büromaterial, poskusni Experimentiermaterial, propagandni Propagandamaterial, pravo razbremenilni Entlastungsmaterial, reklamni Werbematerial, sanitetni Sanitätsmaterial, slikovni Bildmaterial, vzrejni Zuchtmaterial); das -gut (izkopani Baggergut, za hlajenje Kühlgut, za kuhanje Kochgut, za posipanje Streugut, za polnjenje Füllgut, za rezanje Schneidgut, za sušenje Trockengut, za šivanje Nähgut, sipki Schüttgut, vojaški Heeresgut)
… materiala Material-
(bilanca das Materialverhältnis, lastnost die Materialeigenschaft, pomanjkanje der Materialmangel, poraba der Materialverbrauch, Materialaufwand, prihranek die Materialeinsparung, raziskava die Werkstoffprüfung, Materialprüfung, utrujenost die Materialermüdung, zbiranje die Materialsammlung, Stoffsammlung, odpadnega die Altmaterialerfassung)
skladišče za material das Materiallager
nauk o materialih die Werkstoffkunde
napaka v materialu der Materialfehler, Werkstoffehler
ustrezen materialu materialgerecht
Zadetki iskanja
- meč [ê] moški spol (-a …) das Schwert, šport der Degen
Damoklejev meč Damoklesschwert, das Schwert des Damokles
dvorezen meč ein zweischneidiges Schwert (tudi figurativno)
jezičastoročajni meč Griffzungenschwert
okrasni meč der Galanteriedegen
rezilo meča die Schwertklinge
šport tekmovalec z mečem der Degenfechter
sunek z mečem der Degenstoß
udarec z mečem der Schwerthieb
z ognjem in mečem mit Feuer und Schwert
požiralec mečev der Degenschlucker, Schwertschlucker
ples z meči der Schwertertanz
figurativno rožljanje z meči das Schwertgeklirr
teorija o dveh mečih die Zwei-Schwerter-Theorie - meni [ê] ➞ → jaz; mir (daj meni gib es mir)
danes meni, jutri tebi heute mir, morgen dir
gorje meni! o weh!
kot ti meni, tako jaz tebi wie du mir, so ich dir
meni nič, tebi nič mir nichts, dir nichts
po meni je es ist um mich geschehen - menični protest moški spol der Wechselprotest
oseba, proti kateri se opravi menični protest der Protestgegner
sestaviti listino o meničnem protestu einen Protest aufnehmen
zaznamek o meničnem protestu der Protestvermerk
register meničnih protestov das Protestregister - mer|a2 [é] ženski spol (-e …) das Maß (tudi matematika); (dimenzija) das Ausmaß (tudi figurativno), die Ausmessung, die Abmessung; (merilni kozarec) der [Meßbecher] Messbecher; -maß (dolžinska Längenmaß, hitrostna Geschwindigkeitsmaß, pravo kazenska Strafmaß, kotna Gradmaß, Winkelmaß, ločna Bogenmaß, štetja Zählmaß, najmanjša možna Mindestmaß, naravna Naturmaß, nazivna Nennmaß, normalna Normalmaß, notranja Innenmaß, ploščinska Flächenmaß, podpovprečna, premajhna Untermaß, prostorninska Raummaß, najvišja Höchstmaß, votla Hohlmaß)
… mere/po meri Maß-
(navedba die Maßangabe, odčitek die Maßanzeige, delo/izdelek po meri die Maßarbeit, die Maßanfertigung)
ustrezne mere maßhaltig
neustrezne mere nicht maßhaltig
občutek za mero das Augenmaß
po meri nach Maß, maßgerecht, maßhaltig
narejen po meri maßgearbeitet
biti točno po meri eine hohe Maßgenauigkeit haben
preveriti mere nachmessen
zakon o merah der Eichgesetz - mest|o1 [é] srednji spol (-a …) naselbina: die Stadt (glavno Hauptstadt, festivalsko Festspielstadt, industrijsko Industriestadt, kongresno [Kongreßstadt] Kongressstadt, pristaniško Hafenstadt, malo Kleinstadt, milijonsko Millionenstadt, mrtvih Totenstadt, obalno Küstenstadt, pobrateno Partnerstadt, rojstno Vaterstadt, Geburtsstadt, satelitsko Satellitenstadt, Nebenstadt, Trabantenstadt, sejemsko Messestadt, sosednje Nachbarstadt, stari del Altstadt, stolno Domstadt, svetovno Weltstadt, svobodno Freistadt, univerzitetno Universitätsstadt)
Večno mesto (Rim) die Ewige Stadt
mesto in vas Stadt und Land
vse mesto die ganze Stadt
… mesta Stadt- (načrt der Stadtplan, ogled die Stadtrundfahrt, die Stadtbesichtigung, meja die Stadtgrenze, središče die Stadtmitte; ➞ → mestni)
pogled na mesto die Stadtansicht
podoba mesta das Stadtbild
iz mesta aus der Stadt (heraus), stadtauswärts
beg iz mesta die Stadtflucht
po mestu durch die Stadt, in der Stadt (herum)
v mesto stadteinwärts
v bližini mesta stadtnah
znan v vsem mestu stadtbekannt
o tem govori vse mesto das ist Stadtgespräch - mezd|a [ə] ženski spol (-e …) der Lohn, Arbeitslohn; (akordna Akkordlohn, časovna Zeitlohn, denarna Geldlohn, efektivna Effektivlohn, fiksna Festlohn, kosovna Stücklohn, letna Jahreslohn, na uro Stundenlohn, po učinku Leistungslohn, minimalna Mindestlohn, naturalna Naturallohn, neto Nettolohn, realna Reallohn, tedenska Wochenlohn)
izplačilo mezde die Lohnauszahlung
stroški mezde der Lohnaufwand
spirala cen in mezd die Preis-Lohn-Spirale
znižanje mezde die Lohnsenkung
pogajanja o mezdah die Lohnrunde
dežela z nizkimi mezdami das Billiglohnland
davek na mezdo die Lohnsteuer
izplačilo mezde die Lohnauszahlung - misli|ti2 (-m)
1. (meniti, imeti mnenje) denken, meinen, glauben
dobro misliti es gut meinen
tako ni bilo mišljeno so war es nicht gemeint
kako to mislite? was meinen Sie damit?
2.
zmotno misliti, da je kaj X etwas als X ansehen
3.
misliti o (imeti mnenje) halten von
slabo misliti o Xu (imeti slabo mnenje) keine gute Meinung haben von X, (podcenjevati) X [geringachten] gering achten
4.
resno misliti mein/dein/sein … Ernst sein
misliš resno? ist das dein Ernst?
mislim prekleto/krvavo resno das ist mein blutiger Ernst - mnenj|e1 [ê] srednji spol (-a …)
1. osebno: die Meinung; Ansichten množina
osebno mnenje Privatmeinung
vnaprejšnje (slabo) mnenje [vorgefaßte] vorgefasste/voreingenommene Meinung
sprememba mnenja die Meinungsänderung
mnenja se razhajajo die Meinungen sind geteilt, die Meinungen gehen auseinander
biti mnenja, da … der Meinung sein …
izražanje mnenja die Meinungsäußerung (svobodno freie)
jasno povedati svoje mnenje seinen Standpunkt klarmachen
figurativno povedati komu svoje mnenje (jemandem) gehörig die Meinung sagen, deutlich/gehörig Bescheid sagen
ne skrivati svojega mnenja aus seinem Herzen keine Mördergrube machen
spremeniti svoje mnenje sich anders überlegen
o tem so mnenja lahko različna darüber [läßt] lässt sich streiten, das ist eine Einstellungssache
imeti napačno mnenje o sich irren in
imeti slabo mnenje o gering denken von, schlecht/nicht gut zu sprechen sein auf, wenig/nichts von etwas halten
imeti dobro mnenje o viel halten von, eine gute Meinung haben von, große Stücke halten auf
2.
javno mnenje öffentliche Meinung
svetovno javno mnenje Weltmeinung
raziskovanje javnega mnenja die Meinungsforschung
raziskovalec javnega mnenja der Meinungsforscher
3. (strokovno stališče) die Meinung, -meinung (uveljavljeno Lehrmeinung)
drugačno mnenje abweichende Meinung
nasprotno mnenje Gegenmeinung, Gegenansicht
pravno mnenje Rechtsmeinung
šolsko mnenje Schulmeinung
teološko mnenje theologische Meinung
… mnenj Meinungs-
(boj der Meinungsstreit, izmenjava der Meinungsaustausch, razhajanje die Meinungsverschiedenheit)
biti istega mnenja z einer Meinung sein (mit), die Ansichten teilen (mit)
biti drugačnega mnenja eine andere Anschauung haben
biti nasprotnega mnenja gegenteiliger Meinung sein
sem enakega mnenja ganz meine Meinung
o tem se mnenja razhajajo das wird kontrovers diskutiert
4.
ločeno mnenje die Sondermeinung
5.
trdno mnenje (sodba) das Urteil (ustvariti si mnenje sich ein Urteil bilden)
brez lastnega mnenja urteilslos
6. (stališče) v kakem postopku: die Stellungnahme
prositi za mnenje um Stellungnahme bitten
pridobiti (uradno) mnenje eine Stellungnahme einholen
pravo pravica, povedati svoje mnenje das Recht auf Anhörung
| ➞ → javno mnenje - mnenj|e2 [ê] srednji spol (-a …) (ekspertiza) strokovno: das Gutachten, Fachgutachten; izvedensko: Prüfungsgutachten, Sachverständigengutachten
nasprotno mnenje das Gegengutachten
dajanje izvedenskega mnenja die Begutachtung
dati strokovno/izvedensko mnenje o etwas begutachten
pridobiti strokovno mnenj ein Gutachten einholen - modr|ovati (-ujem) grübeln; debattieren; na dolgo in široko: sich verbreiten (o über); in vse bolje vedeti: klugreden
- mogoče2 [ó] srednji spol (-ega …) das Mögliche
vse mogoče alles Mögliche, allerhand
storiti: vse, kar je mogoče sein Mögliches (tun), das Äußerste (tun), alles Menschenmögliche (tun)
govoriti o vsem mogočem vom Hundertsten ins Tausendste kommen - monad|a ženski spol (-e …) filozofija die Monade
nauk o monadah die Monadenlehre - monodromij|a ženski spol
matematika izrek o monodromiji der Monodromiesatz - moral|a1 ženski spol (-e …) (nravnost) die Moral, die Sittlichkeit
dvojna morala doppelte Moral, Doppelmoral
javna morala öffentliche Sittlichkeit
lažna morala Verlogenheit der Moral
refleksijska morala Reflexionsmoral
spolna morala Sexualmoral
filozofija morale die Moralphilosophie
pridigar morale ironično der Moralprediger, Sittenprediger
psihologija morale die Moralpsychologie
varuh javne morale ironično der Tugendwächter
predstava o morali der Moralbegriff
morala zgodbe die Moral von der Geschichte
| ➞ → javna morala - načel|en [ê] (-na, -no)
1. (v načelu) prinzipiell; grundsätzlich
2. (o načelih) Grundsatz-, Prinzipien- (spor der Prinzipienstreit, izjava die Grundsatzerklärung, odločitev die Grundsatzentscheidung, razprava die Grundsatzdebatte)
3. (principialen) prinzipiell; von Grundsätzen, mit Grundsätzen; (trden) prinzipienfest; (zvest načelom) prinzipientreu - načel|o1 [ê] srednji spol (-a …)
1. (princip) (tudi fizika) das Prinzip
temeljno načelo das Grundprinzip
nasprotno načelo das Gegenprinzip
v načelu grundsätzlich, prinzipiell
spor o načelih der Prinzipienstreit
2. fizika ipd. das -prinzip (abstrakcijsko Abstraktionsprinzip, enumeracijsko Enumerationsprinzip, relativnosti Relativitätsprinzip)
načelo ekvivalentnosti fizika das Äquivalenzprinzip
(Heisenbergovo) načelo nedoločenosti fizika (Heisenbergsche) Unschärferelation, die Unbestimmtheitsrelation - nagon [ô] moški spol (-a …)
1. živalstvo, zoologija, psihologija der Instinkt, der Trieb (čredni Herdeninstinkt, Herdentrieb, hranilni Nahrungstrieb, materinski Mutterinstinkt, obrambni Verteidigungstrieb, paritveni Begattungstrieb, Fortpflanzungstrieb, po posnemanju Nachahmungstrieb, potovalni Wandertrieb, samoohranitveni Selbsterhaltungstrieb, selitveni Zugtrieb, smrtni Todestrieb, spolni Geschlechtstrieb, Sexualtrieb, uničevalni Destruktionstrieb, valilni Bruttrieb, zbiralni Sammeltrieb)
zadovoljitev nagona die Triebbefriedigung
nauk o nagonih die Trieblehre
2. figurativno (sla, gon) der Drang
| ➞ → gon, instinkt, spolnost - največje ugodnosti ženski spol množina die Meistbegünstigung
klavzula o največjih ugodnostih die Meistbegünstigungsklausel
z največjimi ugodnostmi meistbegünstigt, država: meistbegünstigter Staat - napak|a2 ženski spol (-e …) (pomanjkljivost) der Mangel, (hiba) der Tadel: (zlo) das Übel; (v delovanju Funktionsmangel, pravna Rechtsmangel, stvarna Sachmangel)
skrita napaka geheimer Mangel
odprava napak die Mängelheilung
odprava napak die Mängelbeseitigung
poročilo o napakah der Mängelbericht
jamčevanje/odgovornost za napake die Mangelhaftung
ugotavljati napake beanstanden
imeti napake mangelhaft sein
odpraviti napako einen Mangel beheben