Franja

izkupič|ek moški spol (-ka …) der Erlös, Verkaufserlös (manjši od pričakovanega Mindererlös, večji od pričakovanega Mehrerlös, iz likvidacije Liquidationserlös); die Einnahme (dnevni Tageseinnahme); der Ertrag

izkuš|nja ženski spol (-nje …)

1. die Erfahrung (grenka bittere, lastna eigene), -erfahrung (trpljenja Leiderfahrung)

2.
izkušnje množina v čem: die -erfahrung
(v poklicu Berufserfahrung, v panogi Branchenerfahrung, poslovne Geschäftserfahrung)
življenjske izkušnje die Lebenserfahrung
|
na podlagi izkušenj erfahrungsmäßig, erfahrungsgemäß
vedeti …: iz izkušenj aus Erfahrung
imeti izkušnje Erfahrung haben
izmenjava izkušenj der Erfahrungsaustausch
pridobiti si izkušnje Erfahrungen machen
to je odvisno od izkušenj das ist Erfahrungssache
ki ima bogate izkušnje erfahrungsreich
učiti se na grenkih izkušnjah Lehrgeld zahlen müssen
imeti poklicne izkušnje berufserfahren sein

izpeljati² (izpéljem) izpeljevati besedo, formulo, enačbo: ableiten (iz/od von), herleiten von; (deducirati) deduzieren; (sklepati) folgern (aus)

izstopiti (izstópim) izstopati austreten; iz vozila: aussteigen; (ločiti se od) sich loslösen von; voda, plini ipd.: austreten, ausströmen, herauskommen, tekočine: auslaufen

izvaja|ti³ (-m) izvesti ableiten (od von), herleiten

izvira|ti (-m)

1. voda: quellen (aus), entspringen, austreten

2. po rodu: abstammen (od von), herstammen von; figurativno seinen Ursprung haben in, zurückgehen auf, herrühren von/aus, težave ipd.: erwachsen aus

izvoz [ò] moški spol (-a …)

1. iz dvorišča, stavbe ipd. die Ausfahrt (začasni/pomožni Behelfsausfahrt); rudarstvo iz jaška: die Schachtförderung

2. iz države: die Ausfuhr, der Export, -export, -ausfuhr (nafte Erdölexport, orožja Rüstungsexport, uvoženega blaga Wiederausfuhr)
… izvoza Export-, Ausfuhr-
(delež der Exportanteil, financiranje die Exportfinanzierung, odvisnost die Exportabhängigkeit, prepoved das Ausfuhrverbot, spodbujanje die Exportförderung)
odvisen od izvoza exportabhängig
primeren za izvoz exportfähig

jabolk|o¹ [ou̯] srednji spol (-a …) agronomija in vrtnarstvo der Apfel, -apfel (gojeno Kulturapfel, namizno [Eßapfel] Essapfel, Tafelapfel, pečeno Bratapfel, zgodnje Frühapfel, zimsko Dauerapfel, Winterapfel)
anatomija adamovo jabolko der Adamsapfel
očesno jabolko (zrklo) der Augapfel
figurativno jabolko spora der Zankapfel, die Streitfrage
figurativno ugrizniti v kislo jabolko in den sauren Apfel beißen
figurativno seštevati jabolka in hruške Äpfel und Birnen zusammenzählen, Äpfel mit Birnen addieren
jabolko ne pade daleč od drevesa der Apfel fällt nicht weit vom Stamm
| ➞ → granatno jabolko, ➞ → sodomsko jabolko, ➞ → vodno jabolko, ➞ → volčje jabolko, ➞ → zrklo

jajc|e srednji spol (-a …)

1. živalstvo, zoologija das Ei (znesti legen); živalstvo, zoologija -ei (galebje Möwenei, golobje Taubenei, gosje Gänseei, kačje Schlangenei, kokošje Hühnerei, kukavičje Kuckucksei, nojevo Straußenei, račje Entenei); v kuhinji: (čajno Frischei, domače Landei, enodnevno Trinkei, na oko Setzei, Spiegelei, v prahu Trockenei, za valjenje Brutei, natrto Bruchei, Knickei, umešano Rührei, v slanici vloženo Solei)
poširana jajca množina verlorene Eier
figurativno Kolumbovo jajce das Ei des Kolumbus
znesti jajce ein Ei legen
nesti jajca Eier legen
valiti jajca Eier bebrüten
stepsti jajce ein Ei steif schlagen
velik kot jajce eigroß, kot golobje: taubeneigroß, kot kurje: hühnereigroß
… jajce/a, za jajca Eier-
(ura za kuhanje jajc die Eieruhr, kuhalnik za jajca der Eierkocher, podstavek za jajca der Eierständer, presvetljevalnik za jajca die Eierlampe, žlička za jajca der Eierlöffel, figurativno ples po jajcih der Eiertanz)

2. (modo) das Ei; ➞ → modo
figurativno praskati se po jajcih herumlungern

3.
jajca množina (šara) der Krempel
figurativno pustiti vsa ta jajca den ganzen Krempel umwerfen
figurativno stara jajca alte/olle Kamellen, der Schnee von gestern, ein alter Hut
|
kot po jajcih hoditi: wie auf Eiern
figurativno delati kot z jajcem wie ein rohes Ei behandeln
figurativno biti si podoben kot jajce jajcu sich gleichen wie ein Ei dem anderen, sin očetu ipd.: wie aus dem Gesicht geschnitten sein
figurativno iskati dlako v jajcu ein Haar in der Suppe suchen, (jemandem) am Zeuge flicken
jajce več od pute ve das Küken will klüger sein als die Henne

jez|a [é] ženski spol (-e …)

1. (srd) der Zorn, besna: die Wut
od jeze vor Zorn/Wut, zorn-, wut-
(rdeč zornrot, spačen wutverzerrt, tresoč se zornbebend, wutbebend, pihajoč zornschnaubend)
|
jeza ga obide/zgrabi/popade der Zorn packt (ihn), (er) gerät in Zorn
jeza se ji poleže (ihr) Zorn legt sich
izbruh jeze der Zornesausbruch
nagle jeze jähzornig, (leicht) aufbrausend
peniti se od jeze vor Wut kochen/platzen
pihati od jeze vor Wut schnauben
stresti jezo na seinen Zorn/sein Mütchen kühlen (an)

2. (nejevolja) der Ärger (nemočna ohnmächtiger, nad čim über (etwas), se je razkadila verflog)
čutiti jezo Ärger empfinden
potlačiti jezo den Ärger unterdrücken
stresati jezo na koga seinen Ärger an (jemandem) auslassen
(sitnosti) der Ärger, der [Verdruß] Verdruss, Scherereien množina
povzročati jezo (nejevoljo) böses Blut machen, (sitnosti) [Verdruß] Verdruss bereiten/bringen

3. (zamera) der Groll
kuhati jezo grollen (na koga jemandem)

ježi|ti (-m) naježiti sträuben (dlako das Fell)
ježiti se sich sträuben (dlaka das Fell, lasje die Haare, od strahu vor Angst)
koža se mu ježi od strahu/mraza (er) schaudert (vor Angst/Kälte)

jok [ó] moški spol (-a …) das Weinen
jok in stok das Jammergeschrei, das Wehgeschrei
krčevit jok der Weinkrampf
prisilni jok das Zwangsweinen
bruhniti v jok in Tränen ausbrechen, die Haltung verlieren
iti na jok den Tränen nahe sein (gre ji na jok sie ist …)
spraviti v jok zum Weinen bringen
rdeč od joka oči: [rotgeweint] rot geweint
z jokom in stokom (z veliko težavo) mit Ach und Krach

jo|kati [ó] (-kam/-čem) weinen; (tuliti) heulen
jokati s kom: mitweinen
jokati za kom/čim (jemandem/einer Sache) nachweinen
jokati, da bi se kamen omečil weinen, [daß] dass es einen Stein erweichen könnte
jokati od veselja Freudentränenn vergießen

jug moški spol (-a …) der Süden, Süd; veter: der Südwind
na jugu im Süden, südseitig
na jug nach Süden
proti jugu gegen Süden, in Richtung Süden
od severa do juga in Nord und Süd
razlike sever - jug das Nord-Süd-Gefälle
dialog med severom in jugom der Nord-Süd-Dialog

jutr|o¹ srednji spol (-a …) der Morgen
Dobro jutro! Guten Morgen!
drugo jutro am nächsten Morgen
do jutra bis zum Morgen, bis in die Morgenstunden hinein
od jutra do večera von früh bis spät
pomladno jutro der Frühlingsmorgen
vsako jutro jeden Morgen

kaj¹ (česa) vprašalni zaimek was
brez česa ohne was
čez kaj über was, worüber
do česa woran
iz česa woraus
k čemu wozu
med kaj/čim worunter
mimo česa woneben
na kaj/čem worauf, woran
nad kaj/čim worüber
namesto česa anstatt (von) was
o čem worüber
ob čem woran
od česa wovon, worab
okoli česa worum
po čem wonach, wodurch
pod kaj/čim worunter
poleg česa woneben
pred kaj/čim wovor
pri čem wobei, woran
proti čemu wogegen
skoz/skozi kaj wodurch
s česa wovon
s čim womit
v kaj/čem worin
za kaj wofür, wozu
za čim wonach, wohinter
|
kaj je to? Was ist das?
kaj neki je to? Was ist das denn?
Za kaj gre? Was ist los?
kaj pa, če …? Aber was, wenn …?
kaj pa morem (za to)? Was kann ich dafür?
kaj vse ve! Was er alles weiß!
… s čim se hvali!? … wessen er sich rühmt!?
kaj takega! Sachen gibt's!

kam|en moški spol (-na …)

1. snov: der Stein
dragi kamen der Edelstein
poldragi kamen der Halbedelstein

2. kos: der Stein, der Steinbrocken; (skala) der Fels

3. kemija der -stein (bakrov Kupferstein, vinski Weinstein)
lužni kamen das Ätznatron

4. gradbeništvo, arhitektura der -stein (miljni Meilenstein, naravni Naturstein, zidava iz naravnega das Naturstein-Mauerwerk, nosilni Tragstein, oporni Kragstein, sklepni Schlussstein, spodnji Bodenstein, temeljni Grundstein, umetni Kunststein, vogalni Eckstein, začetni Anfängerstein, der Anfänger, zaključni der Schlussstein, zgornji der Läuferstein)
zgradba iz kamna der Steinbau

5. tehnika der -stein (brusni Schleifstein, Ölstein, mlinski Mühlstein, spajkalni Lötstein)
vijak za kamen die Steinschraube
sveder za kamen der Steinbohrer

6. medicina der -stein (sečnika Blasenstein, ledvični Harnstein, Nierenstein, zobni Zahnstein, žolčni Gallenstein)
operacija kamna die Steinoperation
tvorba kamna die Steinbildung

7. religija
krstilni kamen (krstilnik) der Taufstein

8.
rastlinstvo, botanika živi kamni Lebende Steine

9.
kamen modrih Stein der Weisen
kamen spotike Stein des Anstoßes, ovira: Stolperstein
preizkusni kamen Prüfstein

10.
težak kot kamen steinschwer
trd kot kamen steinhart, knochenhart
spati kot kamen schlafen wie ein Klotz
vreči prvi kamen na koga den ersten Stein (auf jemandem) werfen
ne bo ostal kamen na kamnu es wird kein Stein auf dem anderen bleiben
komu pade kamen od srca ein Stein/eine Zentnerlast fällt (jemandem) vom Herzen
jokati, da bi se še kamen omečil weinen, [daß] dass es einen Stein erweichen könnte
kaplja na kapljo kamen izdolbe steter Tropfen höhlt den Stein

kar¹ (česar) oziralni zaimek was
brez česar ohne was
čez kar über was, worüber
do česar woran
iz česar woraus
k čemur wozu
med kar/čimer worunter
mimo česar woneben
na kar/čemer worauf, woran
nad kar/čimer worüber
namesto česar anstatt von was
o čemer worüber
ob čemer woran
od česar wovon, worab
okoli česar worum
po čemer wonach, wodurch
pod kar/čimer worunter
poleg česar woneben
pred kar/čimer wovor
pri čemer wobei, woran
proti čemur wogegen
skoz/skozi kar wodurch
s česar wovon
s čimer womit
v kar/čemer worin
za kar wofür, wozu
za čimer wonach, wohinter
kar že (karkoli) was immer
|
figurativno je, kar je es ist eben so; es ist nicht zu ändern
kar je, to je daran ist nicht zu rütteln
kar bo, bo es bleibt nur abzuwarten, jetzt nimmt das Geschehen seinen Lauf; schau'n wir mal

kar² adverb

1. (prav) nur so (kar žarel je od … er glänzte nur so von), direkt (kar čakajo, da … sie warten direkt darauf, [daß] dass)

2. kar preveč: doch ([zuviel] zu viel), gar ([zuviel] zu viel); kar cele tri mesece, celo leto: gleich (drei Monate, ein ganzes Jahr)

3. kar tako ipd.: einfach, kurzerhand, (brez obotavljanja) frisch; (nenadoma) plötzlich

4.
kar naj- möglichst, -möglich, -ens (kar najboljši möglichst gut, bestmöglich, kar najhitreje möglichst schnell, schnellstens)
kar se (le) da möglichst, wie nur möglich
| ➞ → karseda

kašljanj|e srednji spol (-a …) das Husten
postati hripav od kašljanja sich heiser husten