Franja

Zadetki iskanja

  • suž|enj moški spol (-nja …) der Sklave (črnski Negersklave, veslač Rudersklave)
    delo sužnjev die Sklavenarbeit
    trgovec s sužnji der Sklavenhändler
    trgovina s sužnji der Sklavenhandel
    trg s sužnji der Sklavenmarkt
  • svet1 [é] moški spol (-a; -ovi)

    1. (kozmos) die Welt
    svetovi množina Welten množina

    2.
    ta svet diese Welt; das Diesseits
    oni/drugi svet das Jenseits (poslati na drugi svet ins Jenseits befördern)
    zgornji svet die Oberwelt
    spodnji svet religija die Unterwelt, biblično: der Scheol
    slika/podoba sveta das Weltbild
    konec sveta der Weltuntergang, religija die Endzeit
    občutek, kot da bo konec sveta die Weltuntergangsstimmung
    pričakovanje konca sveta die Endzeiterwartung
    drevo sveta mitologija der Weltenbaum
    zapustiti svet aus der Welt gehen

    3. naš planet: die Welt
    Novi svet Neue Welt
    Stari svet die Alte Welt
    pradavni svet Urwelt
    vzhodni svet der Orient, das Morgenland
    zahodni svet der Okzident, das Abendland
    tretji svet die dritte Welt
    ves svet die ganze Welt
    po vsem svetu in der ganzen Welt
    prepotovati ves svet in der ganzen Welt herumkommen
    … sveta Welt-
    (atlas der Weltatlas, prebivalstvo die Weltbevölkerung, zemljevid die Weltkarte)
    pol sveta die halbe Welt

    4. (svetovne razmere) die Welt
    … sveta Welt-
    (izboljševalec der Weltverbesserer, občutenje das Weltgefühl, zaničevalec der Weltverächter)
    |
    tek sveta der Lauf der Dinge
    ki je videl dosti sveta [vielgereist] viel gereist
    ki pozna svet in življenje weltkundig
    ki pretresa svet welterschütternd
    ki spreminja svet weltverändernd
    gledati svet skozi rožnata očala die Welt durch die rosige Brille sehen
    od tega ne bo konec sveta figurativno davon geht die Welt nicht unter
    nehvaležnost je plačilo sveta Undank ist der Welt Lohn
    videti dosti sveta weit herumkommen
    zagledati luč sveta das Tageslicht erblicken, zur Welt kommen
    odprt k svetu/za svet weltoffen
    na svet auf die Welt
    na svetu auf/in der Welt
    na tem svetu dahier, in dieser Welt
    priti na svet auf die Welt kommen
    na onem/drugem svetu im Jenseits
    najboljši na svetu der weltbeste
    to je na svetu vseeno das ist piepegal/schnurzegal
    tako je pač na svetu das ist der Lauf der Welt
    za nič na svetu um nichts in der Welt
    za vse na svetu um alles in der Welt
    o svetu von der Welt, über die Welt
    predstava o svetu das Weltbild
    od tega sveta von dieser Welt
    odmaknjen od sveta weltabgeschieden
    odmaknjenost od sveta die Weltabgeschiedenheit
    okoli sveta (rund) um die Welt
    potovanje okoli sveta die Weltreise, strokovno: die Erdumrundung
    po svetu durch die Welt
    po vsem svetu to pričakujejo ipd.: weltweit
    razgledati se po svetu sich den Wind um die Ohren/um die Nase pfeifen lassen
    pred svetom vor der Welt
    pred vsem svetom vor aller Welt
    beg pred svetom die Weltflucht
    zapiranje pred svetom die Selbstabkapselung
    s sveta aus der Welt
    spraviti s sveta aus der Welt schaffen
    sprt s seboj in s svetom mit sich und der Welt zerfallen
    usmerjen/naravnan v ta svet weltzugewandt
    živeti v nekem drugem svetu wie auf einem fremden Stern leben
    za svet für die Welt, um die Welt
    za ves svet ne um nichts auf der Welt, nie im Leben
    pomemben za ves svet weltbewegend
    za nič na svetu für kein Geld dieser Welt
  • svet|el [è/ə] (-la, -lo)

    1. hell, hell- (barve hellfarbig, kože/polti hellhäutig, s svetlimi progami [hellgestreift] hell gestreift)
    svetlo pivo helles Bier, das Weißbier
    eno svetlo pivo ein Helles
    svetlo moder hellblau, lichtblau, nebesno: himmelblau

    2. (poln svetlobe) lichterfüllt, lichtdurchflutet; leuchtend
    dnevno: je svetlo es ist Tag

    3. trenutek, širina ipd.: licht (trenutek lichter Augenblick), Licht- (trenutek der Lichtblick, sled die Lichtspur, stran/plat die Lichtseite)
    sveta širina gradbeništvo, arhitektura, tehnika lichte Weite, die Lichte

    4. (očiščen) blank
    svetel kot zrcalo spiegelblank
  • svetilk|a1 ženski spol (-e …) die Leuchte, die Lampe, das Licht; s snopom: der Strahler; cestna/ulična: die Straßenlampe, die Laterne, Straßenlaterne; (čelna medicina Stirnlampe, namizna Tischlampe, notranja Innenleuchte, obsevalna medicina Bestrahlungslampe, okrogla ročna Stablampe, operacijska medicina OP-Lampe, potezna Zugleuchte, stenska Wandleuchte, stoječa Stehlampe, stropna Deckenleuchte, Deckenlampe, s poševnim snopom Schrägstrahler, s senčnikom Schirmlampe, s širokim snopom Breitstrahler, za branje Leselampe, za pisalno mizo Schreibtischlampe, za pregledovanje Prüfleuchte, z ozkim snopom Tiefstrahler, Tiffanyjeva Tiffanylampe, ustna Mundleuchte, utripajoča Warnblinkleuchte, varnostna Notbeleuchtung, večnamenska Mehrzweckleuchte, viseča Hängelampe, vrtna Gartenleuchte, zasilna Notlicht, žepna Taschenlampe; tehnika acetilenska Azetylenlampe, analitična Analysenlampe, fluorescenčna Leuchtstofflampe, halogenska Halogenleuchte, Halogenlampe, ionska Gasentladungslampe, kremenova Quarzlampe, ksenonska Xenonlampe, na živosrebrovo paro Quecksilberdampflampe)
    Aladinova svetilka die Wunderlampe des Aladin
    svetloba/soj svetilke der Lampenschein, das Lampenlicht
    ob svetilki bei Lampenlicht
    steber s/za svetilko der Lichtmast
  • svetilnik moški spol (-a …) pomorstvo das Leuchtfeuer, das Leitfeuer, zgradba: der Leuchtturm, ladja: das Feuerschiff
    nevarnostni svetilnik das Gefahrenfeuer
    radijski svetilnik das Funkfeuer
    svetilnik s sireno die Leuchtheultonne
    svetilnik za usmerjanje ladje das Richtfeuer
    svetilnik z zvonom die Leuchtglockentonne
    zgornji svetilnik das Oberfeuer
  • svetlob|a1 [ô] ženski spol (-e …) das Licht (atmosferska Erdlicht, Nachthimmelslicht, dnevna Tageslicht, dvojna Zwielicht, modra Blaulicht, nasprotna Gegenlicht, neonska Neonlicht, nezaželena Fehllicht, od Zemlje odbita Erdlicht, prepuščena Durchlicht, rdeča Rotlicht, sončna Sonnenlicht, nebesa Himmelslicht, škrlatna Purpurlicht, temenska Oberlicht, ultravijolična UV-Licht, zodiakalna Zodiakallicht)
    … svetlobe Licht-
    (absorpcija die Lichtabsorption, jakost die Lichtstärke, količina die Lichtmenge, lomljenje die Lichtbrechung, metafizika die Lichtmetaphysik, odklanjanje die Lichtablenkung, pomanjkanje der Lichtmangel, pot der Lichtweg, pritisk der Lichtdruck, razpršenost die Lichtstreuung, snop das Lichtbündel, vir die Lichtquelle, val die Lichtwelle, širjenje die Lichtausbreitung, teorija o naravi die Lichttheorie, vpad der Lichteinfall, zaznavanje die Lichtempfindung)
    na svetlobi im Licht
    ki razpade na svetlobi lichtabbaubar
    obstojen na svetlobi lichtbeständig, barva: lichtecht
    v nasprotni svetlobi im Gegenlicht
    v pravi svetlobi im rechten Licht
    v svetlobi svetilke im Lichtkreis der Lampe
    čutilo za svetlobo živalstvo, zoologija der Lichtsinnesorgan
    čut za svetlobo der Lichtsinn
    ki beži pred svetlobo/ki se izogiba svetlobe lichtscheu
    ki ljubi svetlobo lichtliebend
    ki potrebuje veliko svetlobe lichthungrig
    ki reagira na svetlobo rastlinstvo, botanika fototrop
    meja med svetlobo in temo die Dämmerungsgrenze
    neprepusten za svetlobo lichtdicht, lichtundurchlässig
    občutljivost za svetlobo die Lichtempfindlichkeit
    preplavljenost s svetlobo die Lichtflut
    prepuščajoč svetlobo lichtdurchlässig
  • svetovalno delo srednji spol die Beratung (s študenti die Studienberatung)
  • svež [é] (-a, -e)

    1. frisch, (sveže pečen) ofenfrisch, backfrisch, (sveže namolžen) kuhwarm, (sveže prekajen) rauchfrisch; (sveže zaklan) schlachtfrisch; čisto: knackfrisch, taufrisch
    mladostno svež jugendfrisch
    Frisch- (celica die Frischzelle, voda das Frischwasser, zelenjava das Frischgemüse, sadje das Frischobst, beton der Frischbeton, sir der Frischkäse), Grün- (pesek der Grünsand)
    teža v svežem stanju das Frischgewicht
    oddelek s svežim mesom die Frischfleischabteilung

    2. (hladen) kühl

    3. (na novo, pravkar) frisch, neu, Neu-, neu- (odkritje die Neuentdeckung, odprt neueroffnet)
    |
    s svežimi močmi mit frischen Kräften
    imeti še sveže v spominu (etwas) frisch im Kopf haben
    spustiti sveže sapice v figurativno frischen Wind bringen in (etwas)
  • svil|a ženski spol (-e …) die Seide (balonska Ballonseide, japonska Japanseide, naravna Naturseide, padalska Fallschirmseide, rastlinska Pflanzenseide, surova Rohseide, za podlogo Futterseide, šantunška Shantungseide, umetna Kunstseide), blago: der Seidenstoff, die Seide; sukanec: die Nähseide, -seide (za gumbnice Knopflochseide)
    svila tusa tehnika die Tussah-Seide
    trgovec s svilo der Seidenhändler
    pridobivanje svile der Seidenbau
    kot svila seidenartig, mehek: seidenweich
    iz čiste svile reinseiden
    izdelki iz svile Seidenwaren množina
    iz surove svile rohseiden
    iz umetne svile kunstseiden
  • svilnat (-a, -o) seidig; (kot svila) seidenartig; mehak: seidenweich
    svilnati lesk der Seidenglanz
    s svilnatim leskom seidenmatt
  • svinčnic|a1 ženski spol (-e …) das Lot, das Lotblei, das Bleilot, die Bleiolive, das Senklot, das Senkblei
    odklon svinčnice die Lotabweichung
    meritev s svinčnico die Lotung
    meriti s svinčnico loten
  • svinčnik moški spol (-a …) der Bleistift, Zeichenstift, -stift (za obrvi Augenbrauenstift, kopirni Kopierstift, moder Blaustift, pastelni Pastellstift, rdeči Rotstift, srebrni Silberstift, za ustnice Konturenstift, tehnični Drehbleistift)
    kemični svinčnik der Kugelschreiber
    mina za svinčnik die Bleistiftmine
    vložek za kemični svinčnik die Kugelschreibermine
    risba s svinčnikom die Bleistiftzeichnung
  • svin|ec moški spol (-ca, ni množine) kemija das Blei (odcejeni Seigerblei, surovi Werkblei)
    brez dodatka svinca unverbleit
    taljenje svinca die Bleigießerei
    topilnica svinca die Bleihütte
    vlivanje svinca das Bleigießen
    zaščitni oklep iz betona in svinca der Beton-Blei-Schutzmantel
    vsebujoč svinec bleihaltig
    težak kot svinec bleischwer
    vlivati svinec Blei gießen
    odstraniti svinec iz (etwas) entbleien
    prevleči s svincem verbleien
    zastrupitev/zastrupljenje s svincem die Bleivergiftung, die Bleikrankheit
  • svinj|a ženski spol (-e …)

    1. das Schwein
    doječa svinja Mutterschwein, die Muttersau
    vodeča svinja die Bache
    kmečka pasma svinj das Landschwein
    pasme svinj Schweinerassen množina
    gonič divjih svinj lovstvo der Rüde
    hrana za svinje der Saufras (tudi figurativno)
    lov na divje svinje die Saujagd

    2. živalstvo, zoologija das Schwein (divja Wildschwein, domača Hausschwein, bradata Bartschwein, pritlikava Zwergwildschwein, progasta Bindenschwein)
    gozdna svinja velikanka živalstvo, zoologija das Riesenwaldschwein
    čopičasta svinja živalstvo, zoologija das Pinsel(ohr)schwein
    svinja popkarica živalstvo, zoologija (pekari) das Nabelschwein
    povodna svinja živalstvo, zoologija das [Flußschwein] Flussschwein
    morska svinja živalstvo, zoologija ➞ → svinjek (hrbtoplavutni)
    svinja bradavičarka živalstvo, zoologija das Warzenschwein

    3. figurativno psovka: der Saukerl, das Arschloch, der Hund, (umazanec) die Drecksau, der Dreckskerl, das Dreckschwein, der Mistkerl

    4. tehnika (nasedlina) die Sau
    |
    figurativno delati s čim kot svinja z mehom arg in (etwas) hausen
    metati bisere svinjam Perlen vor die Säue werfen
  • svoj [ó] (svôj|a, -e) sein (ich mein, du dein, er sein, sie ihr, es sein, wir unser, ihr euer, sie ihr); sein eigener
    sam svoj gospod sein eigener Herr
    svoj živ dan seinen Lebtag
    otrok svojega časa ein Kind seiner Zeit
    varovati kot punčico svojega očesa wie den Augapfel hüten
    v potu svojega obraza im Schweiße seines Angesichts
    vse ob svojem času alles zu seiner Zeit
    po svoji volji/glavi nach seinem Willen
    po svoji najboljši vesti nach bestem Wissen und Gewissen
    proti svoji volji wider Willen
    po svojih najboljših sposobnostih nach bestem Können
    razvoj svojih sposobnosti die Selbstentfaltung
    na svojo roko auf eigene Faust
    dati svoj priimek otroku: (ein Kind) einbenennen
    dobro opravljati svoj posel seine Sache gut machen
    imeti svoj ampak einen Haken haben
    najti svoj mir zur Ruhe kommen
    nositi svoj križ sein Kreuz tragen
    poznati kot svoj lastni žep (etwas) wie seine eigene Tasche kennen
    priti na svoj račun auf seine Kosten kommen, auf seine Rechnung kommen
    spoznati se na svoj posel/znati svoje delo sein Handwerk verstehen, seine Sache verstehen
    vsak ima svoj križ jeder hat sein Kreuz zu tragen
    zaverovan v svoj prav rechthaberisch
    hoditi svoja pota eigene Wege gehen
    vzeti na svoja pleča auf seine Rechnung nehmen, auf seine Schulter nehmen
    drago prodati svoje življenje sein Leben teuer verkaufen
    imeti svoje muhe seine Tücken haben
    ne moči iz svoje kože nicht über seinen/den eigenen Schatten springen können
    pobrati svoje reči seine sieben Sachen packen, die Koffer packen
    razviti svoje sposobnosti sich selbst verwirklichen
    vsako tele ima svoje veselje jedes Tierchen hat sein Pläsierchen
    združiti svoje sile sich zusammentun
    živeti svoje življenje sein eigenes Leben leben
    ne verjeti svojim očem/ušesom seinen Augen/ Ohren nicht trauen
    biti s svojimi močmi na koncu am Ende seiner Kraft sein
    povedati s svojimi besedami v šoli: wiedergeben, nacherzählen
    imeti svojo glavo seinen Kopf für sich haben
    iti svojo pot dogodki: seinen Gang gehen, seinen Lauf nehmen, človek: seines Weges gehen
    narediti svojo dolžnost das Seinige tun
  • šablon|a [ó] ženski spol (-e …)

    1. (oblika, predloga) die Schablone (izpiralna Auswaschschablone, rezana Schnittschablone, risalna Zeichenschablone, tiskarska Druckschablone)
    delati s šablono schablonieren, schablonisieren
    tiskanje s šablono der Schablonendruck

    2. (kalup) die Form, za upogibanje: die Biegeform; das Druckfutter

    3. gradbeništvo, arhitektura das Lehr
    šablona za loke/oboke der Lehrbogen

    4. tehnika za merjenje: die Lehre

    5. steklarstvo: die Fassonlehre

    6. figurativno (obrazec, kliše) die Schablone, der Schimmel
    mišljenje v šablonah das Schablonendenken
    s šablono schablonenmäßig
  • šah1 moški spol (-a …)

    1. igra: das Schachspiel, das Schach; (brzopotezni Blitzschach, dopisni Korrespondenzschach, Fernschach, problemski Problemschach)
    slepi šah das Blindspiel
    … šaha Schach-
    (partija das Schachspiel, die Schachpartie, eine Partie Schach, prijatelj der Schachfreund)
    igralec šaha der Schachspieler
    igralec slepega šaha der Blindspieler
    igralec dopisnega šaha der Fernschachspieler
    igrati šah Schach spielen
    igrati slepi šah [blindspielen] blind spielen
    turnirski šah der Schachsport
    moški šah das Herrenschach, Männerschach
    ženski šah das Damenschach, Frauenschach
    računalniški šah das Computerschach

    2. poteza: das Schach (dvojni Doppelschach, vmesni Zwischenschach, odkriti aufgedecktes Schach, Abzugsschach, večni Dauerschach, ewiges Schach, nasprotni Gegenschach, z damo Damenschach, z lovcem Läuferschach, s skakačem Springerschach, s trdnjavo Turmschach, s kmetom Bauernschach)
    dati/napovedati šah Schach bieten/ansagen
    biti v šahu im Schach stehen/sein
    šah! Schach (dem König)!
    šah in mat! Schach und matt!

    3. garnitura: das Schach (potovalni Steckschach, žepni Taschenschach, magnetni Magnetschach)
    |
    figurativno držati/imeti v šahu in/im Schach halten
  • šahiran (-a, -o) (s šahovnico) geschacht
  • šahovnic|a ženski spol (-e …) das Schachbrett
    vzorec šahovnice das Schachbrettmuster
    s šahovnico geschacht
    kot šahovnica schachbrettartig
    figure na šahovnici figurativno Schachbrettsteine množina
  • ščipalk|a ženski spol (-e …) die Klammer (za perilo Wäscheklammer)
    ščipalka za lase der Haarclip
    medicina ščipalka za žilo die Aderklemme, Aderpresse
    pripeti s ščipalkami festklammern