nauči|ti se (-m se) učiti se česa (etwas) erlernen, dodatno: dazulernen, vlogo ipd.: einstudieren
na pamet se naučiti auswendig lernen, memorieren
ki se ga je mogoče naučiti erlernbar, lernbar
ki ga je mogoče hitro naučiti gelehrig
ki se ga ne da dosti/nič naučiti ungelehrig
kar se Janezek nauči, to Janez zna früh übt sich, was ein Meister werden will/was Hänschen nicht lernt, lernt Hans nimmermehr
Zadetki iskanja
- navaja|ti1 (-m) navesti angeben, anführen, vorbringen, argumente: ins Treffen führen, ins Feld führen; poimensko: benennen, nennen; (citirati) zitieren
navajati kot primer als Beispiel aufführen/anführen
to nas navaja k sklepu … daraus ist zu schließen …, das führt uns zum [Schluß] Schluss … - navsezadnje
1. (čisto nazadnje) schließlich; (končno pa le) zu guter Letzt, letztendlich
2. (če prav premislimo) letzten Endes (navsezadnje ni on kriv za X letzten Endes ist er nicht [schuld] Schuld an X); am Ende (to je navsezadnje isto das ist am Ende dasselbe)
3. (a vendarle) letztlich (navsezadnje nekoristen letztlich nutzlos)
4. (saj) schließlich (navsezadnje je moj brat er ist schließlich mein Bruder) - ne1 [è] nein; v stavku: nicht; se ne prevaja, če je v stavku še ena nikalnica (nihče ni prišel es ist niemand gekommen; nikoli ne bi rekel ich würde nie sagen)
še ne noch nicht
to pa res ne das aber wirklich nicht
ne daj se! Nicht nachgeben!
Ne parkiraj! Einfahrt/Ausfahrt [freihalten] frei halten!
Ne prevračaj! Nicht kanten!, Nicht stürzen!
v božjih zapovedih: du sollst nicht … (Ne ubijaj! [Du] du sollst nicht töten!)
| ➞ → niti, ni, nimam, nočem - neglede na [è,é] ungeachtet (des)
neglede na to gleichviel, gleichwohl - nepristransk|i [è] (-a, -o) unparteiisch, unparteilich, unbefangen, objektiv, unvoreingenommen
nepristransko (ne glede na to, za koga gre) ohne Ansehen der Person - neznan (-a, -o) unbekannt; (neimenovan) ungenannt; (tuj) unvertraut
neznan leteči predmet (NLP) unbekanntes Flugobjekt (Ufo)
pravo proti neznani osebi gegen Unbekannt
to mi je neznano das entzieht sich meiner Kenntnis - nič4 (ničésar, ničémur, pri ničémer, z ničímer) nichts
nič dobrega nichts Gutes
čisto nič gar nichts
(to se te) čisto nič (ne tiče) (das geht dich) einen feuchten Kehricht (an)
nič/ničesar nichts (nimam s seboj ich habe nichts mit, ne vem ich weiß nichts)
ne bati se ničesar weder Not noch Teufel fürchten
ne zagrešiti ničesar sich nichts zuschulden kommen lassen
figurativno to ne služi ničemur das führt zu nichts
|
nič ni tako skrito, da ne bi postalo očito Die Sonne bringt es an den Tag!
nič ne boš odnesel s seboj (v grob) der letzte Rock hat keine Taschen - nikakor in keiner Weise
nikakor ne auf keinen Fall, durchaus nicht, ganz und gar nicht, unter keinen Umständen, um keinen Preis, keinesfalls, keineswegs
nikakor ne prej kot v četrtek: allerfrühestens (am Donnerstag)
to nikakor ne zadošča das langt vorne und hinten nicht - njegov (-a, -o) sein, samostalniško seiner, der seinige
biti njegov ihm gehören, sein eigen sein
to je njegova stvar das ist seine Sache
za njegovega življenja zu seinen Lebzeiten - njen [é] (-a, -o) ihr, der/die/das ihrige
to je njeno das gehört ihr - njihov (-a, -o) ihr, der/die/das ihrige
to je njihovo das gehört ihnen - noben [ê] (-a, -o) kein; (nikakršen) keinerlei
sploh noben überhaupt kein/keiner
noben drug niemand anders
na noben način keinesfalls, keineswegs
za nobeno ceno/za noben denar um keinen Preis, ja nicht, nie und nimmer
z nobene strani keinerseits
nobena živa duša keine lebende Seele
noben hudič kein Schwein, keine Sau, kein Hund
to ni nobena umetnost das ist keine Kunst
nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha es wird nicht so heiß gegessen, wie es gekocht wird
| ➞ → nobeden - občut|ek2 moški spol (-ka …) duševni:
1. die Empfindung, Gefühlsempfindung (hvaležnosti Dankempfindung)
2. (duševno občutje) das Gefühl (nejasen ein dunkles Gefühl, neugoden/čuden/slab ein mulmiges/schlechtes Gefühl), -gefühl (hvaležnosti Dankbarkeitsgefühl, krivde Schuldgefühl, lastne vrednosti Selbstwertgefühl, manjvrednosti Minderwertigkeitsgefühl, pripadnosti Gemeinschaftsgefühl, Zugehörigkeitsgefühl, prisile Zwangsgefühl, sramu Schamgefühl, sreče Glücksgefühl, svobode Freiheitsgefühl, ugodja Wonnegefühl, vrednosti Wertgefühl)
3. (moralni čut) das -gefühl, -[bewußtsein] bewusstsein (časti Ehrgefühl, dolžnosti Pflichtgefühl, [Pflichtbewußtsein] Pflichtbewusstsein, odgovornosti Verantwortungsgefühl, [Verantwortungsbewußtsein] Verantwortungsbewusstsein)
4. (razpoloženje) die Stimmung
|
to je stvar občutka das ist Gefühlssache
z občutkom mit Gefühl
z občutkom dolžnosti [pflichtbewußt] pflichtbewusst
z mešanimi občutki mit gemischten Gefühlen
navdajati z občutkom domačnosti anheimeln
imeti občutek, da … sich … fühlen (da imaš prav sich im Recht fühlen, da se od tebe preveč zahteva sich überfordert fühlen, da te kdo zanemarja sich von X vernachlässigt fühlen) - oblak moški spol (-a …) die Wolke, -wolke (biserni Perlmuttwolke, deževni Regenwolke, kopasti Haufenwolke, Quellwolke, ledeni Eiswolke, mešan Mischwolke, nevihtni Gewitterwolke, dima Qualmwolke, Rauchwolke, iz ledenih kristalčkov Eisnadelwolke, pare Dampfwolke, prahu Staubwolke, s točo Hagelwolke; figurativno vonjav Duftwolke, perjasti Federwolke, slojasti Schichtwolke, sneženi Schneewolke, temni Dunkelwolke, vodni Wasserwolke, astronomija zvezdni Sternwolke)
raztrgan oblak Wolkenfetzen množina
oblak se je utrgal es gab einen Wolkenbruch
v obliki oblaka wolkenförmig
oblika oblaka die Wolkenform
oblaki množina Wolken množina, Wolkenmassen množina
črni oblaki množina schwarze Wolken (tudi figurativno)
strnjeni oblaki množina die Wolkendecke
prekritost neba z oblaki die Himmelsbedeckung
brez oblakov wolkenfrei
pas oblakov das Wolkenband
plast oblakov die Wolkenschicht
razvoj/nastajanje oblakov die Wolkebildung
skriti se za oblaki sonce, luna: hinter die Wolken treten
gradovi v oblakih Luftschlösser množina, ein [Schloß] Schloss auf dem Mond
plavati v oblakih figurativno auf/über den Wolken schweben
to je še v oblakih das ist Zukunftsmusik
pasti iz oblakov (doživeti razočaranje) aus allen Wolken fallen
dvigniti oblake prahu Staub aufwirbeln (tudi figurativno) - odgovor [ô] moški spol (-a …)
1. die Antwort (negativni verneinende, pritrdilni bejahende Antwort, die Bejahung)
karta za odgovor die Antwortkarte
kupon za odgovor der Antwortschein
znamka za odgovor das Ruckporto
imeti odgovor na jeziku die Antwort auf den Lippen haben
sporočiti odgovor Bescheid geben/sagen
na to (vprašanje) ne vem odgovora da bin ich überfragt
2. na kaj: die Erwiderung (ustni mündliche, pisni schriftliche Erwiderung, das Antwortschreiben, Rückschreiben)
na povabilo: pozitivni odgovor die Zusage
negativni odgovor die Absage
prosimo za odgovor u. A. w. g. (um Antwort wird gebeten)
3. na vprašanje, pismo: die Beantwortung (der Frage/Ihres Schreibens)
ki je brez odgovora unbeantwortet (ostati unbeantwortet bleiben)
pismo tudi: unerwidert
4. (reakcija) die Rückäußerung, Rückantwort; nasprotni: die Gegenäußerung, Entgegnung
5.
govor in odgovor Rede und Gegenrede
6. obvestilo ustanovi: die Meldung (da česa ni Fehlmeldung) - odkar seit, seitdem (odkar sem v službi seit ich arbeite, odkar imam to delo seitdem ich diesen Job habe); (kar) [daß] dass (tri leta je že, odkar … es sind schon drei Jahre her, [daß] dass …)
- odkod [ó] woher, wo … her (odkod imaš to? wo hast du das her?)
- odpa|sti1 (-dem) odpadati (pasti s česa) abfallen, fallen; omet, barva: abspringen, abplatzen; v konkurenci: ausscheiden, wegfallen; figurativno (postati odpadnik) abfallen (von), abtrünnig werden; figurativno nicht in Frage kommen (to odpade das kommt nicht in Frage)
odpasti na kot delež: kommen auf - odvis|en1 (-na, -no)
1. (nesamostojen) abhängig (od von); (navezan na) tujo pomoč ipd.: angewiesen (auf)
matematika linearno odvisen linear abhängig
matematika odvisna spremenljivka abhängige Variable
biti odvisen (od) abhängen von, abhängig sein von, tuje pomoči ipd.: angewiesen sein auf
2. (v odvisnosti od, glede na) -abhängig (cenovno/od cene preisabhängig, časovno/od časa zeitabhängig, od izvoza exportabhängig, od mezde lohnabhängig, od starosti altersabhängig, od storilnosti leistungsabhängig, od strank kundenabhängig, od temperature temperaturabhängig, od uvoza einfuhrabhängig, importabhängig), bedingt (durch), -bedingt (od okolja umweltbedingt, od podnebja klimabedingt, od sezone saisonbedingt, od sistema systembedingt)
3. (nanašajoč se na) bezogen auf (od realnosti realitätsbezogen)
4.
vse je odvisno od … es kommt auf … an (vse je odvisno od dobre volje es kommt auf den guten Willen an)
to je odvisno od … das ist -sache/-frage
(izkušenj Erfahrungssache, stroškov Kostenfrage, vaje Übungssache, značaja Charaktersache, interpretacije Auslegungsfrage, živcev Nervensache)