Franja

Zadetki iskanja

  • znoj [ó] moški spol (-a …) medicina der Schweiß
    nastajanje znoja die Schweißbildung
    oblit z znojem schweißüberströmt
    vonj/smrad po znoju der Schweißgeruch
  • zob1 [ó] moški spol (-a, -a, -jé) anatomija der Zahn (majav Wackelzahn, mlečni Milchzahn, modrostni Weisheitszahn, sprednji Vorderzahn, stalni Dauerzahn, zlat Goldzahn, z zatičem Stiftzahn)
    figurativno zob časa der Zahn der Zeit
    zobje množina Zähne množina, das [Gebiß] Gebiss
    (konjski [Pferdegebiß] Pferdegebiss, stalni [Dauergebiß] Dauergebiss)
    umetni zobje množina der Zahnersatz
    dobivanje zob (denticija) das Zahnen
    … zoba/zob Zahn-
    (izguba der Zahnverlust, izpadanje der Zahnausfall, lega die Zahnstellung, menjava der Zahnwechsel, nega die Zahnpflege, vrsta die Zahnreihe, zdravljenje die Zahnbehandlung)
    dobivati zobe zahnen
    izpuliti zob einen Zahn ziehen
    kazati zobe die Zähne blecken, die Zähne zeigen (tudi figurativno)
    polomiti si zobe sich die Zähne ausbeißen (an) (tudi figurativno), auf Granit beißen
    stisniti zobe figurativno die Zähne zusammenbeißen
    zlomiti si zob sich einen Zahn ausbeißen
    zob me boli ich habe Zahnschmerzen
    klešče za izdiranje zob die Extraktionszange
    kozarec za umivanje zob der Zahnputzbecher
    brez zob zahnlos
    do zob bis an die Zähne
    do zob oborožen [schwerbewaffnet] schwer bewaffnet, waffenstarrend
    med zobmi zwischen den Zähnen
    vrzel med zobmi die Zahnlücke
    figurativno šenkanemu/podarjenemu konju ne glej na zobe einem geschenkten Gaul sieht/schaut man nicht ins Maul
    vlačiti po zobeh koga (jemanden) durch die Zähne ziehen
    imeti za pod zob (etwas) zu Essen haben
    skozi zobe kaj reči: zwischen den Zähnen
    z zobmi mit den Zähnen
    braniti s kremplji in z zobmi mit Zähnen und Klauen verteidigen
    držati jezik za zobmi den Mund halten
    odpreti z zobmi oreh ipd.: aufbeißen
    s stisnjenimi zobmi zähneknirschend
    šklepetanje z zobmi das Zähneklappern
    s šklepetajočimi zobmi zähneklappernd
    šklepetati z zobmi mit den Zähnen klappern
    škripanje/škrtanje z zobmi das Zähneknirschen
    zagrabiti z zobmi zubeißen
    za zobe für die Zähne
    krema za zobe die Zahncreme
    prašek za zobe das Zahnpulver
    krtačka za zobe die Zahnbürste
    zlato za zobe das Zahngold
  • zrak moški spol (-a …) die Luft (dovajani Zuluft, gorski Bergluft, hladni Kaltluft, izdihani Ausatmungsluft, morski Meeresluft, Seeluft, obtočni, krožeči Umluft, odhodni, izrabljeni Abluft, pihani Gebläseluft, podeželski Landluft, segreti die Heißluft, sekundarni Zweitluft, stisnjeni Druckluft, sveži Frischluft, topli Warmluft, višinski Höhenluft, vpihavani Blasluft, vroči Heißluft, zatohel Kellerluft, zgorevni/zgorevalni Verbrennungsluft, zgoščeni, stisnjeni [Preßluft] Pressluft, zimski Winterluft, v prostoru Raumluft, v sobi Zimmerluft); rudarstvo das Wetter; tehnika der Wind
    čist zrak reine Luft (tudi figurativno)
    potreben zrak der Luftbedarf
    slab zrak schlechte Luft
    zrak sklopke tehnika das Kupplungsspiel
    stisnjen zrak tehnika die Pressluft
    raketomet na stisnjen zrak die Pressluftkanone, Luftdruckkanone, pneumatischer Minenwerfer
    raketa zrak-zemlja vojska die Luft-Boden-Rakete
    raketa zrak-zrak die Luft-Luft-Rakete
    zrak je čist die Luft ist rein
    izsesati zrak iz (etwas) leerpumpen
    pihati/spuščati zrak v tehnika (etwas) anblasen
    vpihavati vroč zrak tehnika heißblasen
    ki lahko dihajo zrak luftatmend
    ki vsebuje zrak lufthaltig
    … zraka Luft-
    (čiščenje die Luftreinigung, dostop/vstop der Luftzutritt, dovajanje/dovod die Luftzufuhr, die Lufteinlauf, die Luftzuleitung, die Luftzuführung, der Luftzutritt, svežega zraka die Frischluftzufuhr, gibanje die Luftbewegung, gostota die Luftdichte, grelnik der Lufterhitzer, izmenjava, kroženje die Luftumwälzung, izpust der [Luftablaß] Luftablass, količina die Luftmenge, kontrola die Luftüberwachung, kroženje der Luftumlauf, odsesavanje die Luftabsaugung, odvod der Luftabzug, ohranjanje čistosti die Luftreinhaltung, onesnaženje/onesnaževanje die Luftverunreinigung, Luftverschmutzung, pomanjkanje der Luftmangel, požiranje medicina das Luftschlucken, predgrelnik der Luftvorwärmer, regulator der Luftregler, speljava die Luftleitung, sprememba die Luftveränderung, der Luftwechsel, temperatura die Lufttemperatur, utekočinjenje die Luftverflüssigung, vdor hladnega der Kaltlufteinbruch, vlaženje die Luftbefeuchtung, vlažilnik der Luftbefeuchter, vlažnost die Luftfeuchtigkeit, vsebnost der Luftgehalt, vstop der Lufteintritt, vstop svežega der Frischlufteintritt)
    odvod zraka die Entlüftung
    pravica luči in zraka pravo das Fensterrecht

    iz zraka aus der Luft
    vojska dejstvovanje iz zraka die Lufteinwirkung
    ogled iz zraka die Sichtung
    oskrba iz zraka die Luftversorgung
    pogled iz zraka die Luftansicht
    posnetek iz zraka die Luftaufnahme

    na zrak an die Luft
    iti na svež zrak frische Luft schöpfen
    odpeljati se na zrak ins Freie fahren

    na zraku an der Luft, in der Luft
    kaljenje na zraku tehnika die Lufthärtung
    obstojen na zraku luftbeständig
    sušenje na zraku die Lufttrocknung
    sušen na zraku luftgetrocknet

    po zraku in der Luft, durch die Luft, transport: auf dem Luftweg
    jadranje po zraku der Segelflugsport
    letenje po zraku der Flug, (jahanje na metli) der Hexenritt
    leteti po zraku (durch die Luft) fliegen
    nositi po zraku listje: durch die Luft wirbeln
    potreba po zraku der Luftbedarf
    mahanje po zraku figurativno ein Schlag ins Wasser

    v zrak in die Luft
    strel v zrak der [Warnschuß] Warnschuss
    dvigovati/metati v zrak in die Luft werfen, listje: aufwirbeln, kamenje pri eksploziji ipd.: aufschleudern
    odleteti v zrak (eksplodirati) in die Luft fliegen
    vreči v zrak in die Luft werfen, z eksplozijo: in die Luft sprengen/jagen
    zleteti v zrak auffliegen (tudi živalstvo, zoologija)

    v zraku in der Luft, letalstvo, živalstvo, zoologija im Flug
    boj/bojevanje v zraku der Luftkampf
    eksplozija v zraku die Luftexplosion
    premoč v zraku die Luftüberlegenheit
    oblast/prevlada v zraku die Luftherrschaft
    zvok v zraku der Luftschall
    živeč v zraku luftlebend
    biti v zraku in der Luft liegen (tudi figurativno)
    zavohati, da je nekaj v zraku Lunte/den Braten riechen

    z zrakom mit der Luft
    balon s segretim zrakom der Heißluftballon
    čiščenje s stisnjenim zrakom die Druckwindreinigung
    ki je v stiku z zrakom luftbestrichen
    napolnjen z zrakom luftgefüllt
    ogrevanje s toplim zrakom die Warmluftheizung
    pištola z vročim zrakom die Heißluftpistole
    kopel z vročim zrakom das Heißluftbad
    ogrevanje s toplim zrakom die Luftheizung
    zdravilišče z zdravilnim zrakom der Luftkurort
    žilavenje z zrakom tehnika das Windfrischen

    za zrak für die Luft, Luft-
    jeklenka za stisnjen zrak die [Preßluftflasche] Pressluftflasche
    cev za zrak der Luftkanal, das Luftrohr, pri potapljaški maski: der Schnorchel
    kanal za zrak der Luftkanal
    kompresor za zrak der Luftpresser, Luftkompressor
    pomožni rezervoar za zrak der Hilfsluftbehälter
    puhalo za zrak das Luftgebläse
    posoda za stisnjeni zrak der Druckluftbehälter
    reže za zrak der Lufteintritt
    šoba za zrak die Luftdüse
    ventil za dovajanje zraka das [Lufteinlaßventil] Lufteinlassventil
    ventilator za sveži zrak das Frischluftgebläse
    za stisnjeni zrak Druckluft-
    (zavora die Druckluftbremse)
    neprepusten za zrak luftdicht, luftundurchlässig
    prepusten za zrak luftdurchlässig, (zračen) atmungsaktiv
    neprepustnost za zrak die Luftundurchlässigkeit
    prepustnost za zrak die Luftdurchlässigkeit
    hlastati za zrakom nach Luft schnappen
  • zvez|ek2 [é] moški spol (-ka …)

    1. knjiga: der Band (dopolnilni Ergänzungsband, dvojni Doppelband, poskusni Probeband, trojni Dreifachband, zadnji [Schlußband] Schlussband, v četverki Quartband)
    oznaka zvezka/za zvezek Bandbezeichnung
    v dveh/ treh/petih/desetih zvezkih -bändig
    ( zweibändig/dreibändig/fünfbändig/zehnbändig)
    v več/mnogih zvezkih mehrbändig/vielbändig
    v enem zvezku einbändig

    2. (snopič, revija) das Heft (mesečni Monatsheft, posamezen Einzelheft, posebni Sonderheft)
    po zvezkih heftweise
  • zvočnik1 [ó] moški spol (-a …) der Lautsprecher (basovski [Baßlautsprecher] Basslautsprecher, lijačni Trichterlautsprecher, visokotonski Hochtonlautsprecher), die Lautsprecherbox
    zvočniki množina Lautsprecher množina, die Lautsprecheranlage
    glas iz zvočnika/zvočnikov die Lautsprecherstimme
    avtomobil z zvočnikom der Lautsprecherwagen
    prenašanje po zvočniku/zvočnikih die Lautsprecherübertragung
    glasba iz zvočnika/ov die Lautsprechermusik
  • žal2 [žau]

    1.
    biti žal leid tun (žal mi je es tut mir leid, pa če mi je še tako žal … so leid es mir tut, aber …)
    žal mi je, da sem … ich bereue es, …
    postati žal es bereuen (postalo mi je žal ich bereute es)
    ne bo ti žal du wirst es nicht bereuen

    2.
    žal mi je koga (jemand) tut mir leid, ich bedauere (jemanden)

    3.
    žal mi je, da … (na žalost) ich bedauere, [daß] dass …
    žal mi je, da Vam moram sporočiti … ich bedauere, Ihnen mitteilen zu müssen …

    4.
    ne biti žal česa (etwas) nicht scheuen, kein … scheuen (denarja/stroškov keine Kosten scheuen, truda keine Mühe scheuen)

    5.
    biti žal za kom/čim
    biti žal po kom/čem (jemandem/einer Sache) nachtrauern
  • žej|a2 ženski spol (-e …) figurativno po čem: der -durst (po znanju Wissensdurst, po dejanjih Tatendurst, po maščevanju Rachedurst, po krvi Blutdurst, po svobodi Freiheitsdurst), der -hunger (po zemlji Landhunger, po oblasti Machthunger, po pustolovščinah Abenteuerhunger), der Hunger nach (einer Sache)
  • žel|eti si [é] (-im si) zaželeti si

    1. sich (etwas) wünschen (otroka sich ein Kind wünschen, Petra za prijatelja sich Peter als/zum Freund wünschen), einen Wunsch haben/hegen
    kaj si želiš za rojstni dan? was wünschst du dir zum Geburtstag
    bil je učitelj, kakršnega si želimo er war so, wie man sich einen Lehrer wünscht

    2. ta hip: Lust haben auf (češnje auf Kirschen)

    3.
    želim si … (rad bi) ich wünschte, … (da bi mogel oditi ich könnte gehen)

    4. (hrepeneti po čem) (etwas) ersehnen, herbeisehnen, herbeiwünschen; (obetati si) sich (etwas) erhoffen
    močno si želeti fiebern nach, hungern nach, verlangen nach
    želeti si, da bi bil kje drugje sich (wohin) wünschen
    želeti si nazaj sich zurückwünschen, zurücksehnen, koga sich (jemanden) zurückwünschen
    želeti si kamorkoli proč sich hinwünschen, fortwünschen
    želeti si koga/kaj proč sich (jemanden/etwas) fortwünschen
    |
    nekaj si lahko želiš du hast einen Wunsch frei
  • železnic|a1 [é] ženski spol (-e …) železnica die Eisenbahn, die Bahn
    cestna železnica (tramvaj) die Straßenbahn
    (enotirna Einspurbahn, enotirnična Alwegbahn, enotračna Einschienenbahn, gorska Gebirgsbahn, Bergbahn, hitra Schnellbahn, industrijska Industriebahn, jamska Grubenbahn, lokalna Lokalbahn, Zweigbahn, mestna Stadtbahn, S-Bahn, modelna Modelleisenbahn, nadzemna Hochbahn, otoška Inselbahn, ozkotirna Schmalspurbahn, podzemna Untergrundbahn, U-Bahn, poljska Feldbahn, širokotirna Breitspureisenbahn, tovarniška Werkbahn, viseča Hängebahn, Schwebebahn, zobata Zahnradbahn)
    v zabaviščih: železnica strahov die Geisterbahn
    železnic za igro die Spielzeugeisenbahn
    železnice Bahn-, Eisenbahn-, podzemske U-Bahn-, mestne Stadtbahn-, cestne Straßenbahn-
    (linija podzemske die U-Bahn-Linie, linija cestne die Straßenbahnlinie, mreža podzemske das U-Bahn-Netz, postajališče cestne die Straßenbahnhaltestelle, postaja mestne der S-Bahnhof, postaja podzemske die U-Bahn-Station, voz cestne der Straßenbahnwagen)
    transport po železnici der Eisenbahntransport
    vožnja z železnico die Bahnfahrt (Eisenbahnfahrt, U-Bahnfahrt, Straßenbahnfahrt)
    nadvoz nad železnico die Bahnüberführung
    prevoz kosovnega blaga za železnico der Rollfuhrdienst
  • želj|a [ê] ženski spol (-e …) der Wunsch (po nach) (ljubezenska Liebeswunsch, posebna Sonderwunsch, kupca/kupcev Käuferwunsch, poslušalca/poslušalcev Hörerwunsch, želje množina spolne Sexualwünsche, bralcev Leserwünsche, kupcev Kaufwünsche), die Wunschvorstellung, das Begehren, zelo močna: das Verlangen, -drang (po spoznanju Erkenntnisdrang, po udejstvovanju Tätigkeitsdrang, Tatendrang, Betätigungsdrang), der -hunger (po doživetjih Erlebnishunger), der -durst (po znanju Wissensdurst), (pripravljenost) die -bereitschaft (po izobraževanju Bildungsbereitschaft)
    pobožna želja ein frommer Wunsch
    zadnja želja das Vermächtnis
    tihe želje množina das Wunschdenken
    seznam želja der Wunschzettel
    glasba po željah das Wunschkonzert
    podoba po želji das Wunschbild
    želja se izpolni ein Wunsch geht in Erfüllung
    imeti željo einen Wunsch haben, einen Wunsch hegen
    na lastno željo auf seinen/ihren eigenen Wunsch
    na željo mnogih auf vielseitigen Wunsch, auf vielfachen Wunsch
    na željo stranke auf Kundenwunsch
    po želji wunschgemäß, auf Wunsch, prosto: nach Belieben
  • želod|ec [ó] moški spol (-ca …) anatomija der Magen
    medicina pokvarjen želodec die Magenverstimmung, die Verstimmung des Magens
    povešen želodec die Senkung des Magens
    razširjen želodec die Magenerweiterung
    zdražljiv želodec der Reizmagen
    mesnina: svinjski želodec Saumagen
    … želoda Magen-
    (izpiranje die Magenspülung, ogledovanje die Magenspiegelung, perforacija die Magenperforation, povešenje die Magensenkung, resekcija die Magenresektion, vratar der Magenpförtner, der Magenausgang, vsebina der Mageninhalt, operacija Magenoperation)
    medicina krvavitev iz želoda das Magenbluten, die Mageblutung
    vračanje iz želoda das Aufstoßen
    na prazen želodec mit leerem Magen
    bolan na želodcu magenleidend, magenkrank
    rak na želodcu der Magenkrebs
    okoli želodca in der Magengegend
    po/v želodcu mi kruli mir knurrt der Magen
    pri želodcu in der Magengegend
    v želodec in den Magen
    udarec v želodec der Magenstoß, Magenschlag, boksarski: Magenhaken
    v želodcu im Magen
    bolečine v želodcu Magenschmerzen množina
    kruljenje v želodcu das Magenknurren
    pritisk/tiščanje v želodcu das Magendrücken
    težave z želodcem Magenbeschwerden množina
    povzročiti/povzročati težave z želodcem auf den Magen schlagen
    kapljice za želodec Magentropfen množina
    krepilen za želodec magenstärkend
    figurativno človeku se obrne želodec der Magen dreht sich einem um, es erregt einem Übelkeit
    ljubezen gre skozi želodec Liebe geht durch den Magen
  • žerjavic|a ženski spol (-e …) die Glut; glühende Asche
    figurativno biti kot na žerjavici wie auf glühenden Kohlen sitzen
    hoditi za (koga) po kostanj v žerjavico die Kastanien für (jemanden) aus dem Feuer holen
    poslati po kostanj v žerjavico koga (jemanden) vorschicken, mit fremden Kälbern pflügen
  • žet|ev [é] ženski spol (-ve …) die Ernte (druga Nachernte, žita Getreideernte, pšenice Weizenernte, riža Reisernte, rži Roggenernte)
    paberki po žetvi die Nachernte
    čas žetve die Erntezeit
    zavarovanje žetve die Ernteversicherung
  • žganj|e2 srednji spol (-a …) (žgana pijača) der Branntwein, der Schnaps (kuminovo Kümmelschnaps, kvalitetno Edelbranntwein, riževo Reisschnaps, Reisbranntwein, zeliščno Kräuterschnaps)
    medeno žganje der Bärenfang
    prvo žganje der Lutter
    vinsko žganje der Weinbrand
    žitno žganje der Kornbranntwein, der Korn
    druga destilacija žganja der Feinbrand
    davek na žganje die Branntweinsteuer
    kozarček za žganje das Schnapsglas
    steklenica za žganje die Schnapsflasche
    destilacija žganja die Branntweindestillation
    dišati po žganju eine Schnapsfahne haben
    piti žganje Schnaps trinken, stalno: schnäpseln
  • žival1 ženski spol (-i …) živalstvo, zoologija

    1. das Tier (čredna Herdentier, čudežna Wundertier, domača Haustier, globokomorska Tiefseetier, gozdna Waldtier, grbovna Wappentier, klavna Schlachttier, kopenska Landtier, koristna domača Nutztier, mala Kleintier, mitološka, bajeslovna, pravljična Fabeltier, nočna Dämmerungstier, Nachttier, plemenska Zuchttier, poskusna Versuchstier, prvotna Urtier, puščavska Wüstentier, strupena Gifttier, terarijska Terrarientier, tovorna Lasttier, udomačena Heimtier, vodna Wassertier, vprežna Zugtier, zajedalska Schmarotzertier, za ježo Reittier, z mladiči Elterntier)
    koristna/škodljiva žival agronomija in vrtnarstvo der Nützling/ der Schädling
    živalstvo, zoologija najdena mrtva/živa žival der Todfund/ der Lebendfund

    2. živalstvo, zoologija žival, ki …:
    diha der -atmer
    (s pljuči Lungenatmer, s škrgami Kiemenatmer, s kožo Hautatmer, s črevesom Darmatmer)
    golta plen cel der Schlinger
    koti žive mladiče der Lebendgebärer
    leže jajca der Eileger
    živi v/na … der -bewohner, das -tier
    (jamska Höhlentier, Höhlenbewohner, stepska Steppentier, Steppenbewohner, na kopnem Landbewohner)
    spi zimsko spanje der Winterschläfer
    žival s … krvjo der -blüter
    (mrzlokrvna Kaltblüter, z nestalno toplo krvjo Wechselblüter, Wechselwarmblüter, toplokrvna Warmblüter)

    3.
    religija žrtvena žival das Opfertier, das Tieropfer
    daritev/žrtvovanje živali das Tieropfer

    4.
    živali množina Tiere množina
    gospodarsko uporabne živali das Nutzvieh
    male domače živali das Kleinvieh, das Viehzeug
    kralj živali der König der Tiere

    5.
    … živali Tier-
    (kult der Tierkult, mučenje die Tierquälerei, ogled medicina die Tierschau, prevoz der Tiertransport, die Tierbeförderung, prijatelj der Tierfreund, proizvodnja/reja die Tierproduktion, reja die Tierhaltung, reja malih Kleintierhaltung, rejec der Tierhalter, rejec malih der Kleintierhalter, slikar der Tiermaler, slika das Tierbild, število na teritoriju der Tierbestand, zavarovanje die Tierversicherung)

    6.
    varstvo/zaščita živali der Tierschutz
    zakon o varstvu živali das Tierschutzgesetz
    varstveno področje za živali das Tierschutzgebiet
    aktivist za varstvo živali der Tierschützer
    društvo za varstvo živali der Tierschutzverein
    zavetišče za živali das Tierheim
    azil za živali das Tierasyl

    7.
    kužna bolezen živali die Viehseuche
    prisotnost živali/naseljenost z živalmi der Besatz, Tierbesatz
    lovstvo premija za odstrel škodljivih živali die Fangprämie
    škoda, ki so jo povzročile živali der Tierschaden
    ki ima rad živali tierliebend, tierlieb
    ljubezen do živali die Tierliebe
    parazit na živalih der Zooparasit
    poskus na živalih der Tierversuch
    knjiga o živalih das Tierbuch
    nauk o živalih die Tierkunde
    razširjanje po živalih die Zoochorie
    bogat z živalmi tierreich
    trgovina z živalmi die Tierhandlung, trgovanje: der Tierhandel
    klinika za živali die Tierklinik
    ograda za živali das Tiergehege, za divjad: das Wildgehege
    raj za živali figurativno das Tierparadies
  • živ|ec1 moški spol (-ca …) anatomija der Nerv (bedrni, kolčni Hüftnerv, čutni Empfindungsnerv, Gefühlsnerv, Sinnesnerv, drobovni Eingeweidenerv, gibalni, motorični Bewegungsnerv, inhibitorni Hemmungsnerv, kolčni Ischiasnerv, obrazni Gesichtsnerv, očesni Augennerv, podlahtnični Ellennerv, slušni Hörnerv, Gehörnerv, stegenski Schenkelnerv, vazomotorični Gefäßnerv, vidni Sehnerv, vohalni Riechnerv)
    medicina stisnjen živec die Nervenquetschung
    … živca Nerven-
    (ohromitev/ohromelost die Nervenlähmung, omrtvičenje die Nervbetäubung, trzanje das Nervenzucken, vnetje die Nervenentzündung)
    medicina škodljiv za živce nervenschädigend
    ki pomirja živce nervenberuhigend
    slabih živcev nervenschwach
    obolenje živcev das Nervenleiden
    bolan na živcih nervenleidend, nervenkrank
    močni/slabi živci starke/schwache Nerven, die Nervenstärke/Nervenschwäche
    figurativno izgubiti živce die Nerven verlieren, durchdrehen
    ki para živce nervtötend, nervenaufreibend
    natezati živce komu (jemanden) auf die Folter spannen
    žreti živce nervenaufreibend sein, an den Nerven zerren
    iti na živce komu (jemandem) auf die Nerven gehen/ fallen, (jemanden) nerven
    kdor/kar gre močno na živce die Nervensäge
    ki gre na živce nervenaufreibend
    spraviti/spravljati ob živce koga (jemanden) verrückt machen, rasend machen, entnerven
    tu je vse odvisno od živcev das ist reinste Nervensache
    skakati po živcih auf den Nerven herumtrampeln
    dražilo za živce der Nervenkitzel
    preizkušnja za živce die Nervenprobe
    smrt za živce die Nervenmühle
    zdravilo za živce das Nervenmittel
    biti na koncu z živci mit den Nerven fertig sein, mit den Nerven am Ende sein, ein Nervenbündel sein
    z močnimi živci nervenstark
    z živci kot štriki mit Nerven wie Bindfäden
  • življenj|e1 [ê] srednji spol (-a …)

    1. das Leben (organsko organisches, pozemsko irdisches, nastajajoče das werdende/keimende, golo das nackte Leben)

    2.
    živalstvo, zoologija kopensko življenje/življenje na kopnem das Landleben
    vodno življenje/življenje v vodi Wasserleben
    zajedavsko življenje Schmarotzerleben, das Schmarotzen

    3. (preživljanje življenja) das Leben, das Dasein, die Existenz (brezdelno/trotovsko Drohnendasein, cigansko Zigeunerleben, človeško Menschenleben, čustveno Gemütsleben, Gefühlsleben, dosedanje, prejšnje Vorleben, društveno Verbandsleben, družinsko Familienleben, duhovno Geistesleben, dvorsko Hofleben, glasbeno Musikleben, intimno Intimleben, klavrno Jammerleben, klubsko Klubleben, koncertno Konzertleben, kopensko Landleben, kulturno Kulturleben, lastno Eigenleben, ljubezensko Liebesleben, ločeno Getrenntleben, Marijino Marienleben, mizerno Elenddasein, nagonsko Triebleben, nočno Nachtleben, nomadsko Nomadenleben, Nomadendasein, Wanderleben, notranje, duševno Innenleben, parazitsko Parasitendasein, pasje Hundeleben, podeželsko Landleben, poklicno Erwerbsleben, poslovno Geschäftsleben, postopaško Gammelleben, pregrešno, razuzdano Lasterleben, Lotterleben, samostansko Klosterleben, samotarsko Eremitendasein, Einsiedlerleben, samsko Junggesellenleben, skupno Beisammenleben, spolno Geschlechtsleben, Sexualleben, šolsko Schulleben, študentsko Studentenleben, taboriščno Lagerleben, udobno Wohlleben, umetniško Künstlerexistenz, Künstlerleben, zasebno Privatleben, zemeljsko Erdenleben, gospodinje Hausfrauendasein, ljudstva Volksleben, skupnosti Gemeinschaftsleben, tjavdan In-den-Tag-hinein-Leben, v spominu Nachleben, v taboru Lagerleben)

    4. (način življenja) die Lebensführung, die Lebensart, der Lebenswandel
    nesolidno življenje ein lockeres Leben
    sladko življenje das süße Leben/ein süßes Leben
    spotikljivo/nemoralno življenje anstößige Lebensart
    vsakdanje življenje tägliches Leben, das Alltagsleben

    5.
    življenje v dvoje die Zweisamkeit

    6.
    religija posmrtno življenje das Leben nach dem Tode, das zukünftige Leben, das Fortleben nach dem Tode
    večno življenje das ewige Leben

    7.
    vse življenje sein ganzes Leben, sein Leben lang, ein Menschenleben lang, zeitlebens, lebenslang

    8.
    figurativno če ti je življenje drago wenn dir das Leben lieb ist
    (njegovo) življenje visi na nitki (sein) Leben hängt an einem seidenen Faden

    9. … življenja Lebens- (dan der Lebenstag, drevo der Lebensbaum, iskrica der Lebensfunke, knjiga das Lebensbuch, kvaliteta die Lebensqualität, leto das Lebensjahr, medalja za rešitev die Lebensrettungsmedaille, mesec der Lebensmonat, način die Lebensweise, die Lebenshaltung, die Lebensart, die Lebensführung, nastanek die Lebensentwicklung, naveličanost die Lebensmüdigkeit, nit der Lebensfaden, odnos do die Lebenseinstellung, podaljšanje/podaljševanje die Lebensverlängerung, področje der Lebensbereich, potek der Lebenslauf, der Lebensgang, poznavalec der Lebenskenner, smisel der Lebenssinn, sredina die Lebensmitte, teden življenja die Lebenswoche, trajanje die Lebenszeit, umetnost die Lebenskunst, ura die Lebensstunde, večer der Lebensabend, zaščita der Lebensschutz)
    jesen življenja der Herbst des Lebens
    luč življenja das Lebenslicht
    oblika življenja biologija die Daseinsform
    pomlad življenja der Frühling/Mai des Lebens, der Lebensfrühling
    pričakovana dolgost življenja die Lebenserwartung
    sladkosti življenja Süßigkeiten des Lebens
    v zenitu življenja im Mittag seines Lebens
    vzponi in padci življenja die Höhen und Tiefen des Lebens
    stati na koncu življenja sein Leben hinter sich haben

    10. … življenja/do življenja ipd. lebens-, daseins- (naveličan lebensmüde, daseinsmüde, lebensüberdrüssig, ki rešuje življenja lebensrettend, ki se veseli življenja lebensfroh, s pozitivnim odnosom do življenja lebensbejahend, ki ne nudi možnosti za življenje lebensfeindlich, ki uničuje življenje lebenszerstörend, vreden življenja lebenswert)

    11.
    živalstvo, zoologija prilagojen življenju v … in … heimisch
    (v vodi im Wasser heimisch)

    12.
    drago prodati svoje življenje sein Leben teuer verkaufen
    imeti lepo življenje ein schönes Leben haben/leben
    imeti še vse življenje pred seboj sein Leben vor sich haben
    izgubiti življenje ums Leben kommen, zu Tode kommen, umkommen, (pasti) sein Leben lassen
    vzeti si življenje (narediti samomor) sich das Leben nehmen
    preživljati svoje življenje seine Tage verbringen, sein Leben verbringen
    tvegati življenje sein Leben wagen
    uživati življenje kein Freund/Kind von Traurigkeit sein
    zastaviti življenje sein Leben einsetzen
    živeti življenje ein Leben leben
    živeti dvojno življenje ein Doppelleben führen
    živeti svoje življenje sein eigenes Leben leben
    žrtvovati življenje sein Leben opfern, sein Leben lassen

    brez življenja leblos, planet: unbelebt

    do življenja aufs Leben
    pozitiven odnos do življenja die Lebensbejahung
    pravica do življenja das Lebensrecht, das Recht aufs Leben
    veselje do življenja die Lebensfreude, Daseinsfreude
    volja do življenja der Lebenswille

    med življenjem in smrtjo zwischen Leben und Tod
    viseti med življenjem in smrtjo in Lebensgefahr schweben

    na življenje in smrt auf Leben und Tod
    boj na življenje in smrt ein Kampf auf Leben und Tod
    na življenje in telo napad: (Angriff) pravo auf Leib und Leben
    nevarnost napada na življenje in telo Gefahr für Leib und Leben

    po življenju nach dem Leben
    sla po življenju der Lebenshunger, die Lebensgier
    streči po življenju komu (jemandem) nach dem Leben trachten

    pred življenjem vor dem Leben
    strah pred življenjem die Lebensangst

    pri življenju am Leben
    pustiti pri življenju am Leben lassen

    skozi življenje durch das Leben, durchs Leben
    prebijati se skozi življenje sich durchs Leben schlagen

    v življenje ins Leben
    priklicati v življenje (ustanoviti) ins Leben rufen
    v življenju im Leben
    izkušen v življenju lebenserfahren, weltkundig
    spreten v življenju weltgewandt
    v življenju že tako nanese wie das Leben so spielt
    z življenjem mit dem Leben
    igra z življenjem ein Spiel mit dem Leben
    plačati z življenjem mit dem Leben bezahlen, mit dem Tode bezahlen

    za življenje fürs Leben
    za vse življenje fürs ganze Leben, auf Lebenszeit
    nesposoben/nezmožen za življenje lebensunfähig, lebensuntüchtig
    nesposobnost/nezmožnost za življenje die Lebensunfähigkeit, Lebensuntüchtigkeit
    nevarnost za življenje die Lebensgefahr
    odločilen za življenje lebensbestimmend
    odškodnina za ločeno življenje die Trennungsentschädigung
    pomoč za življenje die Lebenshilfe
    potrebovati za življenje zum Lebensunterhalt brauchen
    prositi za življenje um sein Leben bitten
    sposoben za življenje lebensfähig, lebenstüchtig
    sposobnost za življenje die Lebensfähigkeit, Lebenstüchtigkeit
    za vse življenje fürs ganze Leben
    zveza za vse življenje der Lebensbund
    ki ne nudi možnosti za življenje lebensfeindlich

    za življenja zu/bei Lebzeiten
    za njegovega življenja zu seinen Lebzeiten

    zoper življenje in telo pravo gegen Leib und Leben
  • živ|o1 srednji spol (-ega …)

    1. das Lebendige (Lebendiges), das Lebende; religija das Fleisch
    iti po poti vsega živega den Weg allen/alles Fleisches gehen

    2.
    figurativno vse živo alles Mögliche, ljudje: alle möglichen Leute
    v živo bis ins Mark
    snemanje/posnetek v živo Live-
    (posnetek die Live-Aufnahme, oddaja die Live-Sendung, Livesendung)
    iti do živega unter die Haut gehen, [nahegehen] nahe gehen
    ne pustiti si do živega nichts an sich herankommen lassen
    priti do živega komu (jemandem) beikommen
    spraskati se do živega sich wund kratzen
  • žlic|a1 ženski spol (-e …) jedilna: der Löffel, [Eßlöffel] Esslöffel, Suppenlöffel, der -löffel (lesena Holzlöffel, servirna Vorlegelöffel, srebrna Silberlöffel, za zelenjavo Gemüselöffel)
    ena žlica löffelvoll
    po jedilnih žlicah [eßlöffelweise] esslöffelweise, löffelweise
    ročaj žlice der Löffelstiel
    jesti z žlico löffeln
    pobrati z žlico auflöffeln
    z žlico vzet vzorec die Schöpfprobe
    |
    figurativno jesti učenost z veliko žlico die Gelehrsamkeit mit Löffeln fressen
    modrosti ni zajel z veliko žlico er hat die Weisheit nicht gerade mit Löffeln gefressen
    roditi se z zlato žlico v ustih mit einem silbernen/goldenen Löffel im Mund geboren sein
  • žličk|a1 ženski spol (-e …) das Löffelchen, der Löffel (kavna Kaffeelöffel, Teelöffel, za jajca Eierlöffel, za kadilo Weihrauchlöffel, za sladoled Eislöffel)
    mera: dve kavni žlički zwei Kaffeelöffel voll
    po žličkah teelöffelweise, löffelweise