Franja

Zadetki iskanja

  • kozar|ec moški spol (-ca …) das Glas, za vodo ipd.: das Trinkglas; -glas (koničasti Spitzglas, medu/za med Honigglas, s pokrovom Deckelglas, za belo vino Weißweinglas, za liker Likörglas, marmelade/za kozaro Marmeladenglas, za pivo Bierglas, za rdeče vino Rotweinglas, za šampanjec Sektglas, za viski Whiskyglas, za vlaganje Einmachglas, za vodo Wasserglas, z navojem Schraubglas, z nogo Stielglas, kristalni Kristallglas, litrski Literglas, merilni [Meßglas] Messglas, vinski Weinglas)
    novčni kozarec der Münzbecher
    papirni kozarec der Papierbecher
    po kozarcih glasweise
    figurativno kozarec preveč ein Glas über den Durst
    figurativno vihar v kozarcu vode ein Sturm im Wasserglas
    figurativno pregloboko pogledati v kozarec zu tief ins Glas gucken
    sedeti pred praznimi kozarci auf dem trockenen sitzen
  • krat|ek (-ka, -ko; krajši, najkrajši) kurz
    kratek in jedrnat kurz und bündig
    kratko in jasno klipp und klar
    Kurz- (dopust der Kurzurlaub, odmor die Kurzpause, oznaka die Kurzbezeichnung, podaja šport der [Kurzpaß] Kurzpass, poročilo die Kurzmeldung)
    kratkih las/nog kurzhaarig/kurzfüßig
    s kratkimi prsti/rokavi/ročico kurzfingerig/kurzärmelig/kurzarmig
    na kratko postrižen/povedano kurzgeschoren/[kurzgefaßt] kurz gefasst
    biti kratek kurz machen, (na kratko povedati) sich kurz fassen
    biti kratkega veka kurzlebig sein
    na kratko kurz, [kurzgefaßt] kurz gefasst
    na kratko in aller Kürze
    na kratko odpraviti kurz (und schmerzlos) abfertigen
    na kratko opraviti z kurzen [Prozeß] Prozess machen (mit), eine Sache kurz abtun
    na kratko povedati sich kurz fassen, nicht viele Worte machen
    držati na kratko z denarjem: [knapphalten] knapp halten, [kurzhalten] kurz halten, glede discipline: streng halten
    na kratko zvezati elektrika kurzschließen
    pred kratkim vor kurzem, neulich, unlängst
    v kratkem bald, demnächst
    v kratkih razmikih in kurzen Zeitabständen
    potegniti (ta) kratko figurativno den Kürzeren ziehen
  • Kristus moški spol (-a) Christus
    trpeči Kristus der Schmerzensmann
    Hoja za Kristusom die Nachfolge Christi
    časovne oznake: pred Kristusom vor Christus, vor Christi, vorchristlich (2. stol. 2. vorchristliches Jahrhundert)
    po Kristusu nach Christus, nach Christi, nachchristlich
  • Kristusov (-a, -o) Christus- (monogram das Christusmonogramm, podoba das Christusbild)
    Kristusove rane die Wundmale Christi
    Kristusovo trpljenje die Leidensgeschichte Christi, das Leiden Christi
    po Kristusovem rojstvu nach Christi Geburt
    pred Kristusovim rojstvom vor Christi Geburt
  • let|a [é] srednji spol množina

    1. obdobje: Jahre, -jahre, das -alter (dekliška Mädchenjahre, deška Knabenjahre, mlada Jugendalter, Jugendjahre, moška Mannesjahre, Mannesalter, nerodna Flegeljahre, otroška Kindesalter)
    šolska leta množina die Schulzeit
    mlada leta die Kindheit, Jugendjahre množina, die Jugend

    2. desetletje:
    dvajseta/trideseta/devetdeseta leta Zwanzigerjahre/Dreißigerjahre/Neunzigerjahre, zwanziger/dreißiger/neunziger Jahre

    3.
    leta in leta množina viele Jahre, jahrelang
    leta pozneje (viele) Jahre später
    dolga leta jahrelang, viele Jahre
    za naprej: za dolga leta auf Jahre hinaus
    figurativno dobro skrivati leta jünger aussehen als seine Jahre
    sedem debelih/suhih let die sieben fetten/mageren Jahre
    sedem turških/laških let eine Ewigkeit
    na pet/deset let fünfjährlich, zehnjährlich
    na stara leta auf die alten Tage
    po letih:
    mlad po letih jung an Jahren
    pred davnimi leti vor langen Jahren
    pri tridesetih letih (v starosti …) bei dreißig, mit dreißig
    v leta:
    priti v leta in die Jahre kommen
    biti v letih in den Jahren sein, bejahrt sein
    v najboljših letih in den besten Jahren
    visoko v letih hochbejahrt, bejahrt, hochbetagt
    v mladih letih in der Jugend, in jungen Jahren
    v zrelih letih in den reiferen Jahren
    v cvetu let in der Blüte seiner/ihrer Jahre
    že leta seit Jahren
    že dolga leta seit langen/vielen Jahren
    že dve leti schon zwei Jahre, seit zwei Jahren
  • letenj|e2 [ê] srednji spol (-a …) letalstvo die Fliegen; die Fliegerei; (let) der Flug; (akrobatsko Kunstflug, z zmajem Drachenfliegen)
    … letenja Flug-
    (čas die Flugzeit, kilometer der Flugkilometer, kontrola die Flugleitung, kontrolor der Fluglotse, hitrost die Fluggeschwindigkeit, minimalna višina die Mindestflughöhe, minuta die Flugminute, prepoved das Flugverbot, red der Flugplan, smer die Flugrichtung, tehnika die Flugtechnik, učitelj der Fluglehrer, ura die Flugstunde, varnost die Flugsicherheit)
    sposoben za letenje lufttüchtig, flugtüchtig
    sposobnost za letenje die Lufttüchtigkeit
    (ugodno) vreme za letenje das Flugwetter
    navaditi se na letenje sich einfliegen
    strah pred letenjem die Flugangst
  • let|o1 [é] moški spol (-a …)

    1. merska enota: das Jahr, -jahr (koledarsko Kalenderjahr, lunsko Mondjahr, navadno Gemeinjahr, prestopno Schaltjahr, siderično Sternjahr, sončno Sonnenjahr, svetlobno Lichtjahr)

    2. s posebnim koledarjem: das -jahr (cerkveno Kirchenjahr, finančno Wirtschaftsjahr, koledarsko Kalenderjahr, obračunsko Finanzjahr, poslovno Geschäftsjahr, Gebarungsjahr, proračunsko Etatjahr, Haushaltsjahr, računsko Rechnungsjahr, šolsko Schuljahr, študijsko Studienjahr, učno Lehrjahr, zakupno Pachtjahr, zavarovalno Versicherungsjahr)

    3. starost:
    biti star pet/petdeset let fünf/fünfzig sein, fünf/fünfzig Jahre alt sein, es auf fünf/fünfzig Jahre bringen
    srednjih let/v srednjih letih mittelalterig, mittelaltrig

    4.
    konec leta das Jahresende, der Jahresausklang
    ob koncu leta zum Jahresende, mit dem Jahresende
    pol leta ein halbes Jahr
    polovica leta das Halbjahr (v prvi polovici leta im ersten Halbjahr, zimska Winterhalbjahr, poletna Sommerhalbjahr)
    po poteku enega leta nach Jahresfrist
    pred potekom enega leta binnen Jahresfrist
    v teku leta im Jahresverlauf, im Jahreslauf
    leto in dan Jahr und Tag
    leto za letom Jahr für Jahr, ein Jahr ums andere
    celo leto das ganze Jahr, odprt ipd.: ganzjährig
    celo leto (ne manj kot eno leto) ein volles Jahr
    drugo leto nächstes Jahr, im nächsten Jahr
    leto Gospodovo Jahr des Heils
    lansko leto voriges Jahr, im vorigen Jahr
    naslednje leto od danes: nächstes Jahr, od kakega prejšnjega leta: Folgejahr, im Folgejahr, im nächsten Jahr
    prejšnje leto Vorjahr, im Vorjahr, od danes: voriges Jahr, im vorigen Jahr
    vsako leto jedes Jahr, jährlich, alljährlich
    vsako četrto/deseto leto vierjährlich/zehnjährlich
    vse leto das ganze Jahr (über)
    brez navedbe leta ohne Jahresangabe
    čez leto (preko leta) übers Jahr
    čez eno leto in einem Jahr
    čez leto in dan über Jahr und Tag
    iz leta v leto jahraus, jahrein
    na leto pro Jahr, jährlich
    dvakrat/desetkrat … na leto zweimal/zehnmal … jährlich
    na pol leta halbjährlich
    ob letu in einem Jahr
    v letu im Jahr
    v letu 2002 im Jahr 2002
    smo v letu 2002 man schreibt das Jahr 2002
    v prihodnjem letu im Folgejahr, od danes: im nächsten Jahr, nächstes Jahr
    v prejšnjem letu im Vorjahr
    | ➞ → novo leto, babje leto
  • malo1

    1. (neveliko) wenig (malo denarja wenig Geld, malo pameti wenig Verstand, malo mleka wenig Milch)
    bore malo blutwenig, herzlich wenig
    čisto malo ganz wenig, kaum etwas
    karseda malo [sowenig] so wenig wie/als möglich, möglichst wenig
    zelo malo česa ein Minimum an
    malo upanja wenig Hoffnung, eine schwache Hoffnung
    tisto malo der/die/das wenige (časa die wenige Zeit, denarja das wenige Geld)
    malo delati/zaslužiti/ razumeti … wenig arbeiten/verdienen/verstehen …
    imeti malo izkušenj/denarja/časa wenig Erfahrung/ Geld/Zeit haben, kaum Erfahrung/Geld/Zeit haben
    za malo časa kurzfristig

    2. (maloštevilni) wenig, wenige (ljudi wenig/wenige Leute, poslušalcev wenig/wenige Zuhörer, z malo besedami/izjemami mit wenigen Worten/Ausnahmen)

    3.
    z malo … -arm, -schwach
    imeti malo … -arm sein, -schwach sein
    (apnenca kalkarm, beljakovin einweißarm, denarja finanzschwach, dogajanja handlungsarm, drevja holzarm, energije energiearm, gozda waldarm, humusa humusarm, idej ideenarm, joda jodarm, kisika sauerstoffarm, kisline säurearm, kofeina koffeinarm, mesa fleischarm, nikotina nikotinarm, padavin niederschlagarm, pigmenta pigmentarm, prometa verkehrsschwach, verkehrsarm, sladkorja zuckerarm, snega schneearm, soli salzarm, sonca sonnenarm)
    malo dati na kaj/koga wenig geben auf
    malo govoriti in hitro ukrepati: wenige Worte machen

    4. (nekaj) ein wenig, ein [bißchen] bisschen, ein klein wenig
    malo več etwas mehr
    malo več kot über (100 über 100)
    z malo spretnosti mit etwas Geschick
    malo pred (povratkom, tretjo uro) kurz vor (der Rückkehr, drei Uhr)

    5.
    (kaj) malo un-
    (lep unschön, praktičen unpraktisch); kaum (verjeten kaum wahrscheinlich, kaum zu glauben)
    niti malo kein [Bißchen] Bisschen, keinen/nicht einen Deut, nicht die Bohne, nicht im geringsten, keine Spur (von), beileibe (nicht)
    še malo ne nichts weniger als (das)
    |
    za malo denarja, malo muzike wie der Preis, so die Ware
    mnogo je poklicanih, toda malo je izvoljenih viele sind berufen, aber wenige sind auserwählt
    | ➞ → pičlo, skromno
  • matičar moški spol (-ja …) der Standesbeamte (ein -r)
    pred matičarjem se poročiti: standesamtlich
  • menoj [ó] ➞ → jaz
    pred menoj vor mir
    za menoj hinter mir, nach mir
    z menoj mit mir
    govornik pred menoj mein Vorredner
  • mesec1 [é] moški spol (-a …) der Monat
    tega meseca (t.m.) dieses Monats (d.M.)
    prejšnji mesec od danes: (im) vorigen Monat, od kakega drugega datuma: im Vormonat
    prihodnji mesec (im) nächsten Monat, od danes: im kommenden Monat
    vsak mesec monatlich, jeden Monat
    konec meseca das Monatsende, (na koncu meseca) am Monatende
    začetek meseca der Monatsanfang, (na začetku meseca) am Monatsanfang
    v roku enega meseca binnen Monatsfrist
    več mesecev monatelang
    čez en mesec in einem Monat
    čez tri mesece in drei Monaten
    enkrat na mesec einmonatlich, einmal im Monat
    na dva meseca zweimonatlich
    na koncu meseca am Monatsende
    na začetku meseca am Monatsanfang
    povprečno na mesec im Monatsdurchschnitt
    ob koncu meseca zum Monatsende
    ob začetku meseca zum Monatsanfang
    po mesecih monatsweise, monatweise
    pred enim mesecem vor einem Monat
    pred tremi meseci vor drei Monaten
    pred meseci vor Monaten
    v mesecu im Monat
    v petem mesecu im fünften Monat
    v tekočem mesecu laufenden Monats
    zadnji v mesecu der Ultimo
    že tri mesece trajanje: seit drei Monaten, starost: schon drei Monate
    -monat (deževni Regenmonat, jesenski Herbstmonat, koledarski Kalendermonat, lunarni Lunarmonat, nosečnosti Schwangerschaftsmonat, smrti Sterbemonat, življenja Lebensmonat, poletni Sommermonat, pomladni Frühlingsmonat, zavarovalni Versicherungsmonat, zimski Wintermonat)
  • mestna vrata množina das Stadttor
    čas zapiranja mestnih vrat der [Torschluß] Torschluss
    pred mestnimi vrati vor den Toren der Stadt
  • migljanj|e srednji spol (-a …) v zraku: das Flimmern; luči: das Flackern, das Geflacker
    migljanje pred očmi Augenflimmern
  • mir3 moški spol (-u …)

    1. (pokoj, tihota) die Ruhe
    večni mir die ewige Ruhe
    mir pred viharjem die Ruhe vor dem Sturm (tudi figurativno)
    mir narave (mirna tihota) der Friede der Natur

    2. (tišina) die Ruhe
    dati mir (biti tiho) Ruhe geben/halten
    mir, prosim! Ruhe, bitte!
    mir! Ruhe!/ still!

    3. (počitek, nevznemirjanje) die Ruhe (malce miru kurze Ruhe)
    dati mir komu: (jemandem) Ruhe geben/(jemanden) im Frieden lassen
    ne dati miru komu: (jemandem) keine Ruhe lassen
    zadeva: (jemanden) nicht ruhen lassen
    dajte mi mir ich möchte meine Ruhe haben
    ne imeti miru pred keine Ruhe haben vor
    najti (svoj) mir zur Ruhe kommen
    pustiti na miru in Ruhe lassen
    biti pri miru ruhig sein, stillstehen, stillhalten
    pustiti kaj pri miru etwas in Ruhe lassen, die Finger von etwas lassen
    figurativno zaradi ljubega miru um des lieben Friedens willen

    4.
    (dušni) mir (ravnotežje) die Ruhe (stoični stoische, neomajni unerschütterliche, poosebljeni die Ruhe selbst), -ruhe
    (neomajen Bierruhe), die Gelassenheit; die [Gefaßtheit] Gefasstheit, die Fassung; (flegmatičnost) die Geruhsamkeit
    dušni mir die Seelenruhe, der Seelenfriede
    biti poosebljen mir die Ruhe selbst sein, die Ruhe weghaben
    brez miru ruhelos

    5.
    (potrebni) mir za kaj: die Muße
    manjka mi časa in miru za X es fehlt mir Zeit und Muße für X

    6.
    mir srca Frieden des Herzens

    7.
    religija Knez miru der Friedensfürst
    mir z vami! Friede sei mit euch!
    naj počiva v miru! ruhe in Frieden!
    Počivaj v miru Ruhe sanft!
    Bog mu daj večni mir Gott hab ihn selig
  • mnog|i [ó] množina (-e, -a) viele; etliche
    na željo mnogih auf vielseitigen Wunsch, auf vielfachen Wunsch
    pred mnogimi leti vor langen Jahren
    na mnoga leta! auf [Ihr] ihr Wohl!
  • molj [ô] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija die Motte (pravi Echte)
    hišni molj (suknarski molj) Kleidermotte
    krznarski molj Pelzmotte
    molj preprogar Gemeine Tapetenmotte
    molj jukar Yuccamotte
    voščeni molj Wachsmotte
    breskov molj živalstvo, zoologija, agronomija in vrtnarstvo Pfirsichmotte
    čebulni molj živalstvo, zoologija, agronomija in vrtnarstvo Zwiebelmotte
    češpljev molj živalstvo, zoologija, agronomija in vrtnarstvo der Pflaumenwickler
    jablanov molj živalstvo, zoologija, agronomija in vrtnarstvo Apfelbaumgespinstmotte
    bakreni moknati molj Dörrobstmotte
    žitni molj Getreidemotte
    figurativno knjižni molj der Bücherwurm, Büchermensch, die Leseratte
    varno pred molji mottensicher
    zaščita pred molji der Mottenschutz
    odporen proti moljem prepariran: mottenecht, mottenfest
    prašek proti moljem das Mottenpulver
    sredstvo proti moljem das Mottenschutzmittel
    zavarovati pred molji (etwas) einmotten
    luknje od moljev der Mottenfraß
    razžrt/požrt od moljev mottenzerfressen, vermottet
  • na predlog

    1. kam: auf, obesiti, prisloniti, nasloviti, drugo šolo: an (jemanden/etwas)
    na tla pasti: zu Boden
    na obisk auf/zu Besuch
    prireditev: in
    na koga: auf

    2. kje: auf, viseti, biti prislonjen, biti všeč: an
    na sebi an sich
    soncu, dežju, luči, prireditvi: in; obeh straneh: zu; obisku: auf/zu; ohceti: bei
    na okenski polici an der Fensterbank (A CH auf der Fensterbank)

    3. kdaj: an (na večer pred X am Abend vor X, am Vorabend des X), (ob) an, bei; na kdaj: auf (na četrtek auf Donnerstag); (proti) gegen (na poldne gegen Mittag)

    4. (po) mera: pro (na glavo/leto pro Kopf/Jahr)

    5. preiskati, izprašati: auf … hin

    6.
    na vzhodni strani ostseitig
    peč na petrolej der Petroleumofen
    odlitek na pesek das Sandformverfahren

    7.
    na prerokovo brado! beim Bart des Propheten! ➞ → lov, pogon, poteza, samo, sila, suho, na pomoč!, na svidenje!, na zdravje!
  • naglo sodišče srednji spol pravo, vojska das Standgericht
    po sklepu naglega sodišča/pred naglim sodiščem standrechtlich
  • naredi|ti se2 (naredi se)

    1. werden (črno se mu je naredilo pred očmi es wurde ihm schwarz vor den Augen); vreme: schön werden

    2. sich bilden, zur -bildung kommen (naredila se je skorja es kam zur Krustenbildung)

    3. kaj iz česa: zu etwas werden (iz vina kis der Wein wurde zu Essig)
  • naslanja|ti (-m) nasloniti anlehnen, lehnen (na an/gegen)
    naslanjati se sich anlehnen (s hrbtom na zid mit dem Rücken an die Wand, na naglašeno besedo pred seboj an das vorhergehende betonte Wort, na vzor an ein Vorbild), sich lehnen an, (sloneti) čez: sich lehnen über, skozi okno: aus dem Fenster lehnen
    ne naslanjajte se skozi okno! nicht hinauslehnen!
    (opirati se) sich stützen auf, figurativno beruhen auf