kozar|ec moški spol (-ca …) das Glas, za vodo ipd.: das Trinkglas; -glas (koničasti Spitzglas, medu/za med Honigglas, s pokrovom Deckelglas, za belo vino Weißweinglas, za liker Likörglas, marmelade/za kozaro Marmeladenglas, za pivo Bierglas, za rdeče vino Rotweinglas, za šampanjec Sektglas, za viski Whiskyglas, za vlaganje Einmachglas, za vodo Wasserglas, z navojem Schraubglas, z nogo Stielglas, kristalni Kristallglas, litrski Literglas, merilni [Meßglas] Messglas, vinski Weinglas)
novčni kozarec der Münzbecher
papirni kozarec der Papierbecher
po kozarcih glasweise
figurativno kozarec preveč ein Glas über den Durst
figurativno vihar v kozarcu vode ein Sturm im Wasserglas
figurativno pregloboko pogledati v kozarec zu tief ins Glas gucken
sedeti pred praznimi kozarci auf dem trockenen sitzen
Zadetki iskanja
- krat|ek (-ka, -ko; krajši, najkrajši) kurz
kratek in jedrnat kurz und bündig
kratko in jasno klipp und klar
Kurz- (dopust der Kurzurlaub, odmor die Kurzpause, oznaka die Kurzbezeichnung, podaja šport der [Kurzpaß] Kurzpass, poročilo die Kurzmeldung)
kratkih las/nog kurzhaarig/kurzfüßig
s kratkimi prsti/rokavi/ročico kurzfingerig/kurzärmelig/kurzarmig
na kratko postrižen/povedano kurzgeschoren/[kurzgefaßt] kurz gefasst
biti kratek kurz machen, (na kratko povedati) sich kurz fassen
biti kratkega veka kurzlebig sein
na kratko kurz, [kurzgefaßt] kurz gefasst
na kratko in aller Kürze
na kratko odpraviti kurz (und schmerzlos) abfertigen
na kratko opraviti z kurzen [Prozeß] Prozess machen (mit), eine Sache kurz abtun
na kratko povedati sich kurz fassen, nicht viele Worte machen
držati na kratko z denarjem: [knapphalten] knapp halten, [kurzhalten] kurz halten, glede discipline: streng halten
na kratko zvezati elektrika kurzschließen
pred kratkim vor kurzem, neulich, unlängst
v kratkem bald, demnächst
v kratkih razmikih in kurzen Zeitabständen
potegniti (ta) kratko figurativno den Kürzeren ziehen - Kristus moški spol (-a) Christus
trpeči Kristus der Schmerzensmann
Hoja za Kristusom die Nachfolge Christi
časovne oznake: pred Kristusom vor Christus, vor Christi, vorchristlich (2. stol. 2. vorchristliches Jahrhundert)
po Kristusu nach Christus, nach Christi, nachchristlich - Kristusov (-a, -o) Christus- (monogram das Christusmonogramm, podoba das Christusbild)
Kristusove rane die Wundmale Christi
Kristusovo trpljenje die Leidensgeschichte Christi, das Leiden Christi
po Kristusovem rojstvu nach Christi Geburt
pred Kristusovim rojstvom vor Christi Geburt - let|a [é] srednji spol množina
1. obdobje: Jahre, -jahre, das -alter (dekliška Mädchenjahre, deška Knabenjahre, mlada Jugendalter, Jugendjahre, moška Mannesjahre, Mannesalter, nerodna Flegeljahre, otroška Kindesalter)
šolska leta množina die Schulzeit
mlada leta die Kindheit, Jugendjahre množina, die Jugend
2. desetletje:
dvajseta/trideseta/devetdeseta leta Zwanzigerjahre/Dreißigerjahre/Neunzigerjahre, zwanziger/dreißiger/neunziger Jahre
3.
leta in leta množina viele Jahre, jahrelang
leta pozneje (viele) Jahre später
dolga leta jahrelang, viele Jahre
za naprej: za dolga leta auf Jahre hinaus
figurativno dobro skrivati leta jünger aussehen als seine Jahre
sedem debelih/suhih let die sieben fetten/mageren Jahre
sedem turških/laških let eine Ewigkeit
na pet/deset let fünfjährlich, zehnjährlich
na stara leta auf die alten Tage
po letih:
mlad po letih jung an Jahren
pred davnimi leti vor langen Jahren
pri tridesetih letih (v starosti …) bei dreißig, mit dreißig
v leta:
priti v leta in die Jahre kommen
biti v letih in den Jahren sein, bejahrt sein
v najboljših letih in den besten Jahren
visoko v letih hochbejahrt, bejahrt, hochbetagt
v mladih letih in der Jugend, in jungen Jahren
v zrelih letih in den reiferen Jahren
v cvetu let in der Blüte seiner/ihrer Jahre
že leta seit Jahren
že dolga leta seit langen/vielen Jahren
že dve leti schon zwei Jahre, seit zwei Jahren - letenj|e2 [ê] srednji spol (-a …) letalstvo die Fliegen; die Fliegerei; (let) der Flug; (akrobatsko Kunstflug, z zmajem Drachenfliegen)
… letenja Flug-
(čas die Flugzeit, kilometer der Flugkilometer, kontrola die Flugleitung, kontrolor der Fluglotse, hitrost die Fluggeschwindigkeit, minimalna višina die Mindestflughöhe, minuta die Flugminute, prepoved das Flugverbot, red der Flugplan, smer die Flugrichtung, tehnika die Flugtechnik, učitelj der Fluglehrer, ura die Flugstunde, varnost die Flugsicherheit)
sposoben za letenje lufttüchtig, flugtüchtig
sposobnost za letenje die Lufttüchtigkeit
(ugodno) vreme za letenje das Flugwetter
navaditi se na letenje sich einfliegen
strah pred letenjem die Flugangst - let|o1 [é] moški spol (-a …)
1. merska enota: das Jahr, -jahr (koledarsko Kalenderjahr, lunsko Mondjahr, navadno Gemeinjahr, prestopno Schaltjahr, siderično Sternjahr, sončno Sonnenjahr, svetlobno Lichtjahr)
2. s posebnim koledarjem: das -jahr (cerkveno Kirchenjahr, finančno Wirtschaftsjahr, koledarsko Kalenderjahr, obračunsko Finanzjahr, poslovno Geschäftsjahr, Gebarungsjahr, proračunsko Etatjahr, Haushaltsjahr, računsko Rechnungsjahr, šolsko Schuljahr, študijsko Studienjahr, učno Lehrjahr, zakupno Pachtjahr, zavarovalno Versicherungsjahr)
3. starost:
biti star pet/petdeset let fünf/fünfzig sein, fünf/fünfzig Jahre alt sein, es auf fünf/fünfzig Jahre bringen
srednjih let/v srednjih letih mittelalterig, mittelaltrig
4.
konec leta das Jahresende, der Jahresausklang
ob koncu leta zum Jahresende, mit dem Jahresende
pol leta ein halbes Jahr
polovica leta das Halbjahr (v prvi polovici leta im ersten Halbjahr, zimska Winterhalbjahr, poletna Sommerhalbjahr)
po poteku enega leta nach Jahresfrist
pred potekom enega leta binnen Jahresfrist
v teku leta im Jahresverlauf, im Jahreslauf
leto in dan Jahr und Tag
leto za letom Jahr für Jahr, ein Jahr ums andere
celo leto das ganze Jahr, odprt ipd.: ganzjährig
celo leto (ne manj kot eno leto) ein volles Jahr
drugo leto nächstes Jahr, im nächsten Jahr
leto Gospodovo Jahr des Heils
lansko leto voriges Jahr, im vorigen Jahr
naslednje leto od danes: nächstes Jahr, od kakega prejšnjega leta: Folgejahr, im Folgejahr, im nächsten Jahr
prejšnje leto Vorjahr, im Vorjahr, od danes: voriges Jahr, im vorigen Jahr
vsako leto jedes Jahr, jährlich, alljährlich
vsako četrto/deseto leto vierjährlich/zehnjährlich
vse leto das ganze Jahr (über)
brez navedbe leta ohne Jahresangabe
čez leto (preko leta) übers Jahr
čez eno leto in einem Jahr
čez leto in dan über Jahr und Tag
iz leta v leto jahraus, jahrein
na leto pro Jahr, jährlich
dvakrat/desetkrat … na leto zweimal/zehnmal … jährlich
na pol leta halbjährlich
ob letu in einem Jahr
v letu im Jahr
v letu 2002 im Jahr 2002
smo v letu 2002 man schreibt das Jahr 2002
v prihodnjem letu im Folgejahr, od danes: im nächsten Jahr, nächstes Jahr
v prejšnjem letu im Vorjahr
| ➞ → novo leto, babje leto - malo1
1. (neveliko) wenig (malo denarja wenig Geld, malo pameti wenig Verstand, malo mleka wenig Milch)
bore malo blutwenig, herzlich wenig
čisto malo ganz wenig, kaum etwas
karseda malo [sowenig] so wenig wie/als möglich, möglichst wenig
zelo malo česa ein Minimum an
malo upanja wenig Hoffnung, eine schwache Hoffnung
tisto malo der/die/das wenige (časa die wenige Zeit, denarja das wenige Geld)
malo delati/zaslužiti/ razumeti … wenig arbeiten/verdienen/verstehen …
imeti malo izkušenj/denarja/časa wenig Erfahrung/ Geld/Zeit haben, kaum Erfahrung/Geld/Zeit haben
za malo časa kurzfristig
2. (maloštevilni) wenig, wenige (ljudi wenig/wenige Leute, poslušalcev wenig/wenige Zuhörer, z malo besedami/izjemami mit wenigen Worten/Ausnahmen)
3.
z malo … -arm, -schwach
imeti malo … -arm sein, -schwach sein
(apnenca kalkarm, beljakovin einweißarm, denarja finanzschwach, dogajanja handlungsarm, drevja holzarm, energije energiearm, gozda waldarm, humusa humusarm, idej ideenarm, joda jodarm, kisika sauerstoffarm, kisline säurearm, kofeina koffeinarm, mesa fleischarm, nikotina nikotinarm, padavin niederschlagarm, pigmenta pigmentarm, prometa verkehrsschwach, verkehrsarm, sladkorja zuckerarm, snega schneearm, soli salzarm, sonca sonnenarm)
malo dati na kaj/koga wenig geben auf
malo govoriti in hitro ukrepati: wenige Worte machen
4. (nekaj) ein wenig, ein [bißchen] bisschen, ein klein wenig
malo več etwas mehr
malo več kot über (100 über 100)
z malo spretnosti mit etwas Geschick
malo pred (povratkom, tretjo uro) kurz vor (der Rückkehr, drei Uhr)
5.
(kaj) malo un-
(lep unschön, praktičen unpraktisch); kaum (verjeten kaum wahrscheinlich, kaum zu glauben)
niti malo kein [Bißchen] Bisschen, keinen/nicht einen Deut, nicht die Bohne, nicht im geringsten, keine Spur (von), beileibe (nicht)
še malo ne nichts weniger als (das)
|
za malo denarja, malo muzike wie der Preis, so die Ware
mnogo je poklicanih, toda malo je izvoljenih viele sind berufen, aber wenige sind auserwählt
| ➞ → pičlo, skromno - matičar moški spol (-ja …) der Standesbeamte (ein -r)
pred matičarjem se poročiti: standesamtlich - menoj [ó] ➞ → jaz
pred menoj vor mir
za menoj hinter mir, nach mir
z menoj mit mir
govornik pred menoj mein Vorredner - mesec1 [é] moški spol (-a …) der Monat
tega meseca (t.m.) dieses Monats (d.M.)
prejšnji mesec od danes: (im) vorigen Monat, od kakega drugega datuma: im Vormonat
prihodnji mesec (im) nächsten Monat, od danes: im kommenden Monat
vsak mesec monatlich, jeden Monat
konec meseca das Monatsende, (na koncu meseca) am Monatende
začetek meseca der Monatsanfang, (na začetku meseca) am Monatsanfang
v roku enega meseca binnen Monatsfrist
več mesecev monatelang
čez en mesec in einem Monat
čez tri mesece in drei Monaten
enkrat na mesec einmonatlich, einmal im Monat
na dva meseca zweimonatlich
na koncu meseca am Monatsende
na začetku meseca am Monatsanfang
povprečno na mesec im Monatsdurchschnitt
ob koncu meseca zum Monatsende
ob začetku meseca zum Monatsanfang
po mesecih monatsweise, monatweise
pred enim mesecem vor einem Monat
pred tremi meseci vor drei Monaten
pred meseci vor Monaten
v mesecu im Monat
v petem mesecu im fünften Monat
v tekočem mesecu laufenden Monats
zadnji v mesecu der Ultimo
že tri mesece trajanje: seit drei Monaten, starost: schon drei Monate
-monat (deževni Regenmonat, jesenski Herbstmonat, koledarski Kalendermonat, lunarni Lunarmonat, nosečnosti Schwangerschaftsmonat, smrti Sterbemonat, življenja Lebensmonat, poletni Sommermonat, pomladni Frühlingsmonat, zavarovalni Versicherungsmonat, zimski Wintermonat) - mestna vrata množina das Stadttor
čas zapiranja mestnih vrat der [Torschluß] Torschluss
pred mestnimi vrati vor den Toren der Stadt - migljanj|e srednji spol (-a …) v zraku: das Flimmern; luči: das Flackern, das Geflacker
migljanje pred očmi Augenflimmern - mir3 moški spol (-u …)
1. (pokoj, tihota) die Ruhe
večni mir die ewige Ruhe
mir pred viharjem die Ruhe vor dem Sturm (tudi figurativno)
mir narave (mirna tihota) der Friede der Natur
2. (tišina) die Ruhe
dati mir (biti tiho) Ruhe geben/halten
mir, prosim! Ruhe, bitte!
mir! Ruhe!/ still!
3. (počitek, nevznemirjanje) die Ruhe (malce miru kurze Ruhe)
dati mir komu: (jemandem) Ruhe geben/(jemanden) im Frieden lassen
ne dati miru komu: (jemandem) keine Ruhe lassen
zadeva: (jemanden) nicht ruhen lassen
dajte mi mir ich möchte meine Ruhe haben
ne imeti miru pred keine Ruhe haben vor
najti (svoj) mir zur Ruhe kommen
pustiti na miru in Ruhe lassen
biti pri miru ruhig sein, stillstehen, stillhalten
pustiti kaj pri miru etwas in Ruhe lassen, die Finger von etwas lassen
figurativno zaradi ljubega miru um des lieben Friedens willen
4.
(dušni) mir (ravnotežje) die Ruhe (stoični stoische, neomajni unerschütterliche, poosebljeni die Ruhe selbst), -ruhe
(neomajen Bierruhe), die Gelassenheit; die [Gefaßtheit] Gefasstheit, die Fassung; (flegmatičnost) die Geruhsamkeit
dušni mir die Seelenruhe, der Seelenfriede
biti poosebljen mir die Ruhe selbst sein, die Ruhe weghaben
brez miru ruhelos
5.
(potrebni) mir za kaj: die Muße
manjka mi časa in miru za X es fehlt mir Zeit und Muße für X
6.
mir srca Frieden des Herzens
7.
religija Knez miru der Friedensfürst
mir z vami! Friede sei mit euch!
naj počiva v miru! ruhe in Frieden!
Počivaj v miru Ruhe sanft!
Bog mu daj večni mir Gott hab ihn selig - mnog|i [ó] množina (-e, -a) viele; etliche
na željo mnogih auf vielseitigen Wunsch, auf vielfachen Wunsch
pred mnogimi leti vor langen Jahren
na mnoga leta! auf [Ihr] ihr Wohl! - molj [ô] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija die Motte (pravi Echte)
hišni molj (suknarski molj) Kleidermotte
krznarski molj Pelzmotte
molj preprogar Gemeine Tapetenmotte
molj jukar Yuccamotte
voščeni molj Wachsmotte
breskov molj živalstvo, zoologija, agronomija in vrtnarstvo Pfirsichmotte
čebulni molj živalstvo, zoologija, agronomija in vrtnarstvo Zwiebelmotte
češpljev molj živalstvo, zoologija, agronomija in vrtnarstvo der Pflaumenwickler
jablanov molj živalstvo, zoologija, agronomija in vrtnarstvo Apfelbaumgespinstmotte
bakreni moknati molj Dörrobstmotte
žitni molj Getreidemotte
figurativno knjižni molj der Bücherwurm, Büchermensch, die Leseratte
varno pred molji mottensicher
zaščita pred molji der Mottenschutz
odporen proti moljem prepariran: mottenecht, mottenfest
prašek proti moljem das Mottenpulver
sredstvo proti moljem das Mottenschutzmittel
zavarovati pred molji (etwas) einmotten
luknje od moljev der Mottenfraß
razžrt/požrt od moljev mottenzerfressen, vermottet - na predlog
1. kam: auf, obesiti, prisloniti, nasloviti, drugo šolo: an (jemanden/etwas)
na tla pasti: zu Boden
na obisk auf/zu Besuch
prireditev: in
na koga: auf
2. kje: auf, viseti, biti prislonjen, biti všeč: an
na sebi an sich
soncu, dežju, luči, prireditvi: in; obeh straneh: zu; obisku: auf/zu; ohceti: bei
na okenski polici an der Fensterbank (A CH auf der Fensterbank)
3. kdaj: an (na večer pred X am Abend vor X, am Vorabend des X), (ob) an, bei; na kdaj: auf (na četrtek auf Donnerstag); (proti) gegen (na poldne gegen Mittag)
4. (po) mera: pro (na glavo/leto pro Kopf/Jahr)
5. preiskati, izprašati: auf … hin
6.
na vzhodni strani ostseitig
peč na petrolej der Petroleumofen
odlitek na pesek das Sandformverfahren
7.
na prerokovo brado! beim Bart des Propheten! ➞ → lov, pogon, poteza, samo, sila, suho, na pomoč!, na svidenje!, na zdravje! - naglo sodišče srednji spol pravo, vojska das Standgericht
po sklepu naglega sodišča/pred naglim sodiščem standrechtlich - naredi|ti se2 (naredi se)
1. werden (črno se mu je naredilo pred očmi es wurde ihm schwarz vor den Augen); vreme: schön werden
2. sich bilden, zur -bildung kommen (naredila se je skorja es kam zur Krustenbildung)
3. kaj iz česa: zu etwas werden (iz vina kis der Wein wurde zu Essig) - naslanja|ti (-m) nasloniti anlehnen, lehnen (na an/gegen)
naslanjati se sich anlehnen (s hrbtom na zid mit dem Rücken an die Wand, na naglašeno besedo pred seboj an das vorhergehende betonte Wort, na vzor an ein Vorbild), sich lehnen an, (sloneti) čez: sich lehnen über, skozi okno: aus dem Fenster lehnen
ne naslanjajte se skozi okno! nicht hinauslehnen!
(opirati se) sich stützen auf, figurativno beruhen auf