Franja

Zadetki iskanja

  • cilja|ti (-m) zielen (na auf) (tudi figurativno), na gibajoči se cilj: zielen nach
    figurativno ciljati s kritiko na mit seiner Kritik zielen auf
  • cin|a ženski spol (-e …) die Zinne
    friz s cinami der Zinnenfries
  • cur|ek moški spol (-ka …) der Strahl, vodni: der Wasserstrahl; -strahl (krvi Blutstrahl, vode Wasserstrahl, črpalka na vodni curek Wasserstrahlpumpe, obročni Ringstrahl, prosti Freistrahl, zračni Luftstrahl); fizika das Bündel (atomski Atombündel, molekulski Molekülbündel)
    prati s curkom abspritzen
  • curlja|ti (-am …) tröpfeln
    curlja s česa heruntertröpfeln
  • cvet1 [é] moški spol (-a, -ova/-a, -ovi)

    1. die Blüte (tudi figurativno); (cvetica) die Blume; (cvetenje) der Flor, der Blumenflor; (čas cvetenja) die Blütezeit; -blüte (bezgov Holunderblüte, breskov Pfirsichblüte, češnjev Kirschblüte, detelje Kleeblüte, kamilični Kamillenblüte, lipov Lindenblüte, muškatni Mazisblüte, pomarančevca Orangenblüte, vrtnice Rosenblüte); rastlinstvo, botanika die Blüte
    oblika cveta die Blütenform
    cevasti cvet Röhrenblüte
    jezičasti cvet Zungenblüte
    lijasti cvet Trichterblüte
    nepravi cvet Scheinblüte
    notranji cvet Scheibenblüte
    ustnati cvet Lippenblüte
    vrčasti cvet Krugblüte
    vrstnati cvet gefüllte Blüte
    zunanji cvet Strahlblüte
    zvezdasti cvet Sternblüte
    ženski cvet Fruchtblüte
    agronomija in vrtnarstvo vejica s cvetovi der Blütenzweig
    z velikimi cvetovi großblütig, großblumig
    biti v cvetu in Blüte stehen
    za zelenjavo: iti v cvet schossen
    figurativno v cvetu let in der Jugendblüte

    2.
    tehnika železov cvet die Eisenblüte
    kemija žvepleni cvet die Schwefelblüte
    čreslov cvet die Lohblüte
    agronomija in vrtnarstvo vinski cvet (bersa) der Kahm
  • cvetj|e [é] srednji spol (-a …) Blumen množina, der Blumenschmuck; -blumen (rezano Schnittblumen)
    vaza za cvetje die Blumenvase
    prodajalka cvetja das Blumenmädchen/ die Blumenverkäuferin
    venček cvetja der Blütenkranz
    razsuto cvetje tekstilni vzorec: Streublumen množina
    okrašen s cvetjem blumengeschmückt
    posut s cvetjem blumenreich
  • čakanj|e, čakanj|e srednji spol (-a …) das Warten; zoprno: die Warterei; (čas čakanja) die Wartezeit, Wartezeiten množina
    dolgo čakanje na meji: lange Wartezeiten
    čakanje na das Warten auf, das Abwarten
    zoprno čakanje v vrsti: die Anstellerei; vojska das Hinhalten
    taktika čakanja vojska die Hinhaltetaktik (tudi figurativno)
    v delovnem pravu: der Wartestand
    na čakanju im Wartestand
    krajšati si čas med čakanjem sich die Wartezeit verkürzen (s/z mit)
  • čaka|ti (-m) počakati/načakati se

    1. warten (koga/kaj/česa auf) (brata auf den Bruder, priložnost(i) auf die Gelegenheit)
    čakati na warten auf (s/z mit); (etwas) abwarten

    2. (pričakovati) erwarten (hrepeneče sehnlich, otroka ein Kind)
    figurativno komaj čakati (etwas) kaum erwarten können

    3. (stati v vrsti) anstehen (za um, für), Schlange stehen

    4.
    čakati koga dogodek/dogodki ipd: bevorstehen (čaka me X X steht mir bevor), zukommen auf (čaka me X X kommt auf mich zu); erwarten (čaka me X es erwartet mich X), kaj slabega: (jemandem) blühen (čaka me X mir blüht X)

    5.
    čakati koga/na koga soba, kosilo : bereitstehen, bereit sein

    6.
    figurativno na to še čakamo (s tem zamujajo/to še manjka) das steht noch aus

    7.
    pustiti koga čakati warten lassen, (odlašati z odločitvijo ipd.) (jemanden) hinhalten
    pustiti se čakati auf sich warten lassen
    figurativno na kaj je/ni bilo treba dolgo čakati (etwas) ließ (nicht) lange auf sich warten
    čakati v zasedi im Hinterhalt liegen
    morati čakati warten müssen, ker ima kdo/kaj prednost: zurückstehen müssen
    kaj (sploh) še čakaš? worauf wartest du noch?
    čakati križemrok untätig warten
  • čaranj|e srednji spol (-a …) der Zauber, die Hexerei; das Zaubern ( tudi za čarovniške nastope )
    čaranje za dež der Regenzauber, der Wetterzauber
    odpraviti s čaranjem wegzaubern
  • čarob|en [ô] (-na, -no)

    1. (čarovniški) zauberkräftig, Zauber- (napoj der Zaubertrunk, prstan der Zauberring, formula die Zauberformel, koreninica die Zauberwurzel, moč die Zauberkraft, paličica der Zauberstab, piščal die Zauberflöte, sredstvo das Zaubermittel)

    2. (očarljiv ipd.) zauberhaft; (kot vila) feenhaft
    |
    odpreti s čarobo močjo aufzaubern
  • čas moški spol (-a …)

    1. die Zeit (tudi fizika, filozofija), -zeit (iskanja Suchzeit, tehnika, šport izmerjeni Aufnahmezeit, tehnika izdelave enega kosa Stückzeit/Fertigungszeit, kuhanja Kochzeit/Garzeit, minimalni Mindestzeit, minimalni premora Mindestruhezeit, mrtvi Totzeit, normiran/predpisan Vorgabezeit, obeda Essenszeit, astronomija obhodni Umlaufzeit, obratovanja Betriebszeit/Geschäftszeit; obsevanja Bestrahlungszeit, oddajanja Sendezeit, odkopavanja Ausgrabezeit, ogrevanja Aufwärmzeit/Anheizzeit, elektrika osnovni Grundzeit, osvetlitve Belichtungszeit, tehnika povratni Rücklaufzeit/Verweilzeit, prestajanja kazni Haftzeit, preklopni Umschlagzeit, prihoda Ankunftszeit, pripravljalni tehnika Rüstzeit, tehnika pritezni Anzugszeit; razvojni Entwicklungszeit, reakcijski Reaktionszeit, realni Echtzeit/Realzeit, storitve kaznivega dejanja pravo Tatzeit, strojni Maschinenzeit, Maschinenarbeitszeit, svetlobni Lichtzeit, tehnika transportni Beförderungszeit, tehnika vklopni Ansprechzeit, zadrževanja Standzeit, zakasnitveni Verzögerungszeit, zamrzovanja Gefrierzeit, zasutja Verschüttungszeit, zavarovalni Versicherungszeit, zaviranja Bremszeit)
    čas za kaj die -zeit (oglede Besichtigungszeit, potovanja Reisezeit, diskusijo/posamezni prispevek Redezeit, obiske Besuchszeit, premislek Bedenkzeit, odobren za pogovor die Sprechzeit); porabljen/potreben za kaj: der Zeitaufwand
    dnevni čas die Tageszeit
    nočni čas die Nachtzeit (v zur)
    manjkajoči čas die Zeitlücke/ die Fehlzeit
    predpisani čas die Zeitvorgabe
    pridobljeni čas der Zeitgewinn
    fizika, filozofija prostor-čas die Raumzeit
    prostor in čas Zeit und Raum
    kraj in čas Ort und Zeit
    pojem časa der Zeitbegriff
    … časa Zeit- (izguba der Zeitverlust, kontrola die Zeitkontrolle, merilec der Zeitnehmer, merjenje šport die Zeitnahme, pomanjkanje der Zeitmangel, prekoračenje die Zeitüberschreitung, prihranek die Zeitersparnis, priprava za merjenje das [Zeitmeßgerät] Zeitmessgerät, zaznavanje die Zeitempfindung/ das [Zeitbewußtsein] Zeitbewusstsein)
    razporeditev časa die Zeiteinteilung

    2.
    čas po uri die Uhrzeit
    točen čas ( die ) genaue Zeit
    znak za točen čas das Zeitzeichen
    napoved časa die Zeitansage, po telefonu: der Zeitdienst
    krajevni čas die Ortszeit
    standardni čas die Normalzeit
    sončni čas die Sonnenzeit
    svetovni čas die Weltzeit
    srednjeevropski čas mitteleuropäische Zeit (MEZ)
    vzhodnoevropski čas osteuropäische Zeit (OEZ)
    zahodnoevropski čas westeuropäische Zeit (WEZ)
    enotni čas die Einheitszeit
    poletni čas die Sommerzeit
    zimski čas die Winterzeit
    srednjeevropski poletni čas mitteleuropäische Sommerzeit (MESZ)
    navedba časa die Zeitangabe
    astronomija, geografija računanje časa die Zeitrechnung
    razlika v času der Zeitunterschied

    3. šport (doseženi čas) die -zeit (mejni Grenzzeit, najboljši Bestzeit, najdaljši Höchstzeit, posamezni Einzelzeit, rekordni Rekordzeit, relaksacijski Relaxationszeit, skupni Gesamtzeit, srednji Durchschnittszeit, vrhunski Spitzenzeit, zmagovalca Siegerzeit)

    4. (doba) der Zeitabschnitt, die Periode
    figurativno podoba časa/slika dobe das Zeitbild
    dokument časa das Zeitdokument
    duh časa der Zeitgeist
    pojav časa/tiste dobe die Zeiterscheinung
    prelomni čas med dobama: die Zeitenwende
    okus časa/dobe der Zeitgeschmack (tedanjega damaliger)
    okoliščine tistega časa die (damaligen) Zeitumstände
    ogrevalni čas za zgradbe/stanovanja die Heizperiode
    razpolovni čas fizika die Halbwertszeit

    5. obdobje v letu: die -zeit, die -periode (adventni die Adventszeit, binkoštni Pfingstzeit, božični Weihnachtszeit, postni Fastenzeit, predbožični Vorweihnachtszeit, predpostni Vorfastenzeit, pustni Faschingszeit, velikonočni Osterzeit; dopustov Urlaubszeit, počitniški Ferienzeit; živalstvo, zoologija gnezdenja Nistzeit; jesenski Herbstzeit, poletni Sommerzeit, pomladni Frühlingszeit, zimski Winterzeit; setve Saatperiode, sušni Dürreperiode, zorenja Reifezeit, žetve Erntezeit)
    letni čas die Jahreszeit

    6. daljše obdobje: die -zeit (inflacijski Inflationszeit, krizni Krisenzeit, povojni Nachkriegszeit, prazgodovinski Vorzeit, predvojni Vorkriegszeit, prehodni Übergangszeit, prelomni Umbruchzeit, šolanja Schulzeit, študija Studienzeit, vladanja Regierungszeit, vmesni Zwischenzeit, vojni Kriegszeit zasedbe Besatzungszeit)

    7.
    čas od … do der Zeitraum (daljši längerer, nekaj dni von mehreren Tagen; v tem času in diesem Zeitraum)
    (časovni razpon) die Zeitspanne

    8. (trenutek) der Zeitpunkt
    čas zasutja der Verschüttungszeitpunkt
    der Termin; pravi čas: der richtige Augenblick (zdaj je čas za X jetzt ist der richtige Augenblick für X/die Zeit für X)
    čas je es ist (an der) Zeit
    čas bo (že) es wird (langsam) Zeit
    skrajni čas höchste Zeit
    njegov/njen čas je prišel seine/ihre Zeit ist gekommen

    9. (rok) die Frist

    10.
    čas, prebit v … der -aufenthalt
    (v zaporu der Gefängnisaufenthalt)

    11. (trajanje, odmerjeni čas) die -dauer (kuhanje Kochdauer, do ponovitve Wiederkehrdauer, montaže Montagedauer, osvetlitve Belichtungsdauer, parkiranja Parkdauer, skladiščenja Lagerdauer, trajanja zavarovanja Versicherungsdauer, veljavnosti Gültigkeitsdauer, vožnje Fahrtdauer)

    12. glagolska oblika, npr. preteklik: die Zeitform, das Tempus
    glagolski čas die Zeit
    sosledica časov die Zeitenfolge

    13.
    čas zapiranja der -[schluß] schluss, die -[schlußzeit] schlusszeit
    (okenc [Schalterschluß] Schalterschluss, trgovin [Ladenschluß] Ladenschluss/[Ladenschlußzeit] Ladenschlusszeit)
    |
    izgubljeni čas die verlorene Zeit
    ki ga je mogoče nadomestiti: der Zeitverlust
    lep čas eine gute Weile
    čas je potekel die Zeit ist um
    |
    imeti čas/ne imeti časa Zeit haben/ keine Zeit haben
    izgubljati čas/ne izgubljati časa Zeit verlieren/keine Zeit verlieren
    jemati čas/jemati veliko časa Zeit rauben/zeitraubend sein
    krajšati (si) čas sich die Zeit verkürzen/vertreiben
    krasti čas die Zeit stehlen
    meriti čas die Zeit messen/nehmen, šport stoppen, ročno meriti: šport handstoppen
    prehiteti/prehitevati čas vorgreifen
    presti čas Däumchen/ die Daumen drehen
    pustiti komu čas (jemandem) Zeit lassen
    vzeti si čas sich die Zeit nehmen
    zabijati čas da bi minil: die Zeit totschlagen
    zapravljati čas pri delu, jedi ipd.: trödeln
    da bi čas hitreje minil zum Zeitvertreib/um die Zeit herumzukriegen
    čas beži die Zeit flieht
    čas celi vse rane die Zeit heilt alle Wunden
    čas vse prinese kommt Zeit, kommt Rat
    časa:
    koliko časa wie lange
    nekaj časa eine Weile, eine [Zeitlang] Zeit lang
    veliko časa viel Zeit, (dolgo) lange Zeit
    ki terja/za kar se porabi veliko/mnogo časa zeitaufwendig
    veliko časa (trajno) nekaj početi: dauer- (parkirati dauerparken, zračiti dauerlüften)
    dolgo časa brezposelni der Dauerarbeitslose
    največ časa die meiste Zeit
    otrok svojega časa ein Kind seiner Zeit
    zob časa der Zahn der Zeit
    dati časa Zeit geben
    ne izgubljati časa keine Zeit verlieren
    prihraniti veliko časa Zeit sparen
    ki prihrani veliko časa zeitsparend
    zaradi pomanjkanja časa aus Zeitgründen
    za to mi je škoda čas dafür ist mir meine Zeit zu schade
    |
    nekaj časa eine [Zeitlang] Zeit lang, eine Weile
    vprašanje časa die Zeitfrage
    samo stvar časa nur eine Zeitfrage
    zaradi pomanjkanja časa aus Zeitgründen, aus Zeitmangel
    |času:
    času primeren zeitgemäß; zeitgerecht
    dati času čas Zeit gönnen
    |na:
    igra na čas šport das Zeitspiel
    prestaviti na zgodnejši čas vorverlegen
    prestaviti na poznejši čas verlegen auf später
    vezan na čas zeitgebunden
    ob:
    ob pravem času zur rechten Zeit/zeitgerecht
    ob nepravem/ neprimernem času zur Unzeit, priti: ungelegen
    ob vsakem času jederzeit/ zu jeder Tageszeit
    vse ob svojem času alles zu seiner Zeit/ kommt Zeit, kommt Rat
    od:
    od časa do časa von Zeit zu Zeit
    v:
    v času … zur Zeit des …/zum Zeitpunkt des …/in der -zeit (vojne : in der Kriegszeit, miru in der Friedenszeit/ in Friedenszeiten)
    v njegovem času zu seiner Zeit
    v tem času in dieser Zeit/in diesem Zeitraum
    v zadnjem času in letzter Zeit/ neuerdings
    s/z:
    s časom mit der Zeit
    iti s časom mit der Zeit gehen
    v dirki s časom im Wettlauf mit der Zeit
    šport z istim časom zeitgleich
    z najhitrejšim časom ( der/die/das ) zeitschnellste
    za:
    za (časa) Xa (v času Xa) zur Zeit des X
    občutek za čas der Zeitsinn, das Zeitgefühl
    za določen čas auf Zeit, befristet
    osebje za določen čas das Zeitpersonal, vojak: der Zeitsoldat
    delo za določen čas die Zeitarbeit
    za kratek čas (prehodno) kurzzeitig, figurativno zum Vergnügen, zum Zeitvertreib
    vožnja za kratek čas die Vergnügungsfahrt
    | ➞ → časi; ➞ → delovni čas; ➞ → dolgčas; ➞ → prosti čas; ➞ → uradovalni čas; ➞ → začasa
  • časovn|i (-a, -o) zeitlich; temporal; Zeit- (dejavnik der Zeitfaktor, interval die Zeitspanne, der Zeitabstand, načrt der Zeitplan, potek der Zeitablauf, profil das Zeitprofil, razmik der Zeitabstand, rele das Zeitrelais, ritem der Zeittakt, števec der Zeitzähler, vžigalnik der Zeitzünder, bližina die Zeitnähe, enačba die Zeitgleichung, enota die Zeiteinheit, das Zeitmaß, kazen šport die Zeitstrafe, konstanta die Zeitkonstante, meja das Zeitlimit, mezda der Zeitlohn, odvisnost die Zeitabhängigkeit, omejitev die Zeitbegrenzung, os die Zeitachse, preglednica/razpredelnica die Zeittafel, razlika der Zeitunterschied, razporeditev die Zeitordnung, die Zeiteinteilung, vozovnica die Zeitkarte, merilo das Zeitmaß, stikalo das Zeitschaltwerk, der Zeitschalter, štetje die Zeitrechnung, zaporedje die Zeitfolge)
    časovna omejitev kreditov ipd.: die Befristung
    časovni pritisk der Zeitdruck/ der Termindruck
    s časovnim zamikom zeitversetzt
  • čast ženski spol (-i …)

    1. die Ehre; -ehre (družinska Familienehre, moška Mannesehre)
    čast in slava Ruhm und Ehren
    imeti čast die Ehre haben
    izkazovati čast ehren, die Ehre erweisen
    izkazovati preveč časti [zuviel] zu viel Ehre antun
    izkazovati vojaške časti militärische Ehren erweisen
    izkazati zadnjo čast die letzte Ehre erweisen
    kratiti komu čast (jemandem) die Ehre abschneiden
    zoper čast in dobro ime ehrabschneidend
    čast, komur čast Ehre, dem Ehre gebührt

    2. vljudnostne formule:
    s kom imam čast? Mit wem habe ich die Ehre/das Vergnügen?
    imel sem Vas že čast spoznati ich hatte schon die Ehre, Sie [kennenzulernen] kennen zu lernen
    čast nam je sporočiti Vam … wir geben uns die Ehre, Ihnen mitzuteilen …

    3. naslov s pravicami: die Würde (akademske/duhovske časti akademische/geistliche Würden, znamenje časti ein Zeichen der Würde, najvišje časti höchste Würden)
    |
    Vsa čast! Hut ab!
    legija časti die Ehrenlegion
    izguba časti der Ehrverlust
    izkazovanje časti vojska salutiranje: die Ehrenbezeigung/Ehrenbezeugung
    kodeks časti der Ehrenkodex
    občutek časti das Ehrgefühl
    pojem časti der Ehrbegriff
    pojmovanje časti die Ehrauffassung
    razžalitev časti die Ehrenkränkung
    rešitev časti die Ehrenrettung
    stvar časti die Ehrensache
    |
    brez časti ehrenlos
    streči po časti ein Ehrabschneider sein
    pod častjo meni: unter (meiner) Würde
    sploh: unter aller Würde
    biti komu pod častjo eine Zumutung sein
    pri moji časti! prisega: auf Ehre!/bei meiner Ehre!
    v čast zur Ehre
    biti komu v čast (jemanden) ehren, (jemandem) Ehre machen
    šteti v čast hoch anrechnen/ zur Ehre anrechnen, komu drugemu rühmen an
    v časteh geehrt, figurativno geschätzt
    z vsemi častmi mit allen Ehren
    zaradi časti ehrenhalber
    zoper čast ehrenrührig
  • častna beseda ženski spol das Ehrenwort (dati častno besedo sein Ehrenwort geben; da(je)m ti častno besedo du hast mein Ehrenwort; na častno besedo auf Ehrenwort)
    s častno besedo obljubiti ipd.: ehrenwörtlich
  • ček [é] moški spol (-a …) der Scheck, -scheck (cirkularni Zirkularscheck, gotovinski Barscheck, imenski Rektascheck/Namensscheck, imetniški Inhaberscheck, obračunski Verrechnungsscheck, po odredbi Orderscheck, poštni Postscheck, potovalni Reisescheck/Travellerscheck)
    ček brez kritja ungedeckter Scheck
    … čeka, čekov Scheck-
    blanket ček der Scheckvordruck
    koristnik čeka der Schecknehmer
    ponareditev čeka die Scheckfälschung
    ponarejevalec čeka/čekov der Scheckfälscher
    preklic čeka der Scheckwiderruf/ die Schecksperre
    vnovčenje čeka die Scheckeinlösung
    plačevanje/plačilo s čekom die Scheckzahlung
    preklicati ček einen Scheck sperren lassen
  • čelad|a ženski spol (-e …) der Helm; zaščitna - gradbinska, gasilska ipd.: der Schutzhelm; motoristična: der Sturzhelm; -helm (gasilska Feuerschutzhelm, integralna Integralhelm, mrežasta Spangenhelm, tropska Tropenhelm)
    brez čelade helmlos
    s čelado na glavi behelmt
    modre čelade Blauhelme množina
  • čeljust2 ženski spol (-i …) tehnika die Backe; (prijemalo) der Greifer; -backe (drsna Gleitbacke, naletna Auflaufbacke, ploščata Flachbacke, prijemalna Klemmbacke, vpenjalna Klemmbacke/Spannbacke, zavorna Bremsbacke)
    lovstvo past s čeljustjo die Bügelfalle
  • čel|o2 [ê] srednji spol (-a …) gradbeništvo, arhitektura die Giebel, -giebel (koničasto Spitzengiebel, segmentno Volutengiebel, strešno Dachgiebel, stopničasto Staffelgiebel)
    slemensko čelo die Giebelspitze
    s čelom gegiebelt
    okrasno čelo das Gesprenge
    gotsko okrasno čelo der Wimperg/ die Wimperge; gradbeništvo, arhitektura pri loku: die Stirn, das Haupt
    ločno čelo der Bogenlauf
  • čepic|a [é] ženski spol (-e …) die Mütze, -mütze (s cofom die Zipfelmütze, jakobinska Jakobinermütze, nočna Nachtmütze, službena Dienstmütze, volnena Wollmütze); die Kappe (jahalna Reitkappe, lovska Jagdkappe, norčevska Narrenkappe/Schellenkappe); pri ženski narodni noši večinoma: die Haube
    sokolja čepica lovstvo die Falkenhaube
    rastlinstvo, botanika koreninska čepica die Wurzelhaube
    ščitek na čepici der Mützenschirm
  • čes|en [ê] moški spol (-na …) rastlinstvo, botanika der Knoblauch
    glavica česna die Knoblauchzwiebel
    stro(če)k česna die Knoblauchzehe
    česen v prahu das Knoblauchpulver
    maslo s česnom die Knoblauchbutter
    vonj po česnu der Knoblauchgeruch