Franja

Zadetki iskanja

  • cerk|ev [é] ženski spol (-ve …)

    1. ustanova: die Kirche
    prvotna/prva cerkev alte Kirche/Urkirche
    zgodovina cerkve die Kirchengeschichte
    zgodovina prve cerkve die Frühgeschichte der Kirche
    ločitev cerkve in/od države die Trennung von Kirche und Staat
    nasprotnik cerkve der Kirchengegner
    izstop iz cerkve der Kirchenaustritt
    die -kirche (deželna Landeskirche, državna Staatskirche, ljudska/z ljudstvom zrasla Volkskirche, nacionalna Nationalkirche, uradna Amtskirche)
    podoben cerkvi kirchenähnlich
    naklonjen cerkvi kirchenfreundlich
    nenaklonjen cerkvi/sovražen do cerkve kirchenfeindlich
    v cerkvi/znotraj cerkve innerkirchlich
    preganjanje cerkve die Kirchenverfolgung
    politika do cerkve die Kirchenpolitik
    v politiki do cerkve kirchenpolitisch

    2. verska skupnost: die Kirche; -kirche
    anglikanska cerkev die Kirche von England
    baptistična cerkev die Baptistenkirche
    episkopalna cerkev die Episkopalkirche
    evangeličanska cerkev evangelische Kirche
    izpovedujoča cerkev bekennende Kirche
    katoliška cerkev katholische Kirche
    luteranska cerkev lutherische Kirche
    reformirana cerkev reformierte Kirche
    starokatoliška cerkev altkatholische Kirche
    uniatska cerkev unierte Kirche
    visoka cerkev die Hochkirche
    vzhodna cerkev die Ostkirche
    vzhodne cerkve orientalische Kirchen
    zahodna cerkev die Westkirche
    združena protestantska cerkev die Unionskirche
    Svetovni svet cerkva der Weltkirchenrat
    konferenca cerkva die Kirchenkonferenz
    predsednik deželne cerkve der Landeskirchenpräsident
    prestop v drugo cerkev der Kirchenübertritt

    3. stavba: der Kirchenbau; die Kirche (barokizirana barockisierte, gotska gotische, novogotska neugotische, romanska romanische, predromanska vorromanische, starokrščanska altchristliche); -kirche (baročna Barockkirche, božjepotna Wallfahrtskirche, dvoranska Hallenkirche/Saalkirche, jamska Höhlenkirche, lastniška Eigentumskirche, lesena Stabkirche, mestna Stadtkirche, naslovna Titelkirche, obrambna Wehrkirche, opatijska Abteikirche, podružnična Filialkirche, samostanska Klosterkirche, s kupolo Kuppelkirche, vaška Dorfkirche, zaobljubna Votivkirche, župnijska Pfarrkirche)
    patron cerkve der Kirchenpatron
    cerkev svetega Petra/Pavla Peterskirche/Paulskirche
    cerkev mati Mutterkirche
    taborska cerkev die Kirchenburg, die Wehrkirche
    gradnja cerkva der Kirchenbau
    vodnik po cerkvah der Kirchenführer
    oskrunitev cerkve die Kirchenschändung
    koncert v cerkvi das Kirchenkonzert
    tatvina v cerkvi der Kirchendiebstahl
    hoditi v cerkev ein Kirchgänger sein

    4.
    figurativno imeti srečo kot pes v cerkvi ein Pechvogel sein
  • čistokrv|en (-na, -no) reinrassig, vollblütig, Rasse- (konj das Rassepferd, pes der Rassehund); figurativno hochkarätig
  • čuvaj moški spol (-a …) der Wachmann; der Wächter, -wächter (v parku Parkwächter, nočni Nachtwächter, poljski Feldwächter); der Wärter, -wärter, -wart (kopališki Badewärter, gozdni Forstwart, šport igrišča Platzwart, proge Streckenwärter, železniški Bahnwärter); der Hüter, -hüter (gozdni Waldhüter, lovski Wildhüter); der Aufseher, -aufseher (lovski Jagdaufseher, muzejski Museumsaufseher); figurativno der Hüter
    pes čuvaj der Wachhund/Hofhund
  • dati1 (dam) dajati

    1. geben (tudi : ➞ → intervju, košarico, napitnino, na pot, na zapisnik, pes glas, priložnost, zeleno luč ); -geben (dol hinuntergeben/heruntergeben, gor hinaufgeben, naprej/komu drugemu weitergeben, nazaj zurückgeben, naknadno nachgeben, proč weggeben, skupaj zusammengeben, vnaprej vorgeben; zraven dazugeben)
    dati od sebe von sich geben (tudi figurativno)
    matematika rezultat: ergeben
    dati roko die Hand geben/reichen

    2. kot dar: stiften, spenden

    3. zdravila: verabreichen, verabfolgen, darreichen

    4. licenco, dovoljenje, nalog: erteilen; nagrado, štipendijo: vergeben

    5. (obroditi) pridelek, rezultat: bringen; (prinesti) dobiček: abwerfen, zajetno vsoto: erbringen

    6. (deti/spraviti) -tun (gor hinauftun, noter hineintun, stran wegtun/forttun, ven hinaustun/heraustun); (podržati) halten (zraven danebenhalten); (postaviti) stellen (na razpolago zur Verfügung stellen, na hladno kühlstellen/[kaltstellen] kalt stellen, figurativno ➞ → hladno, na toplo warmstellen); (položiti) legen (na legen auf/auflegen, nazaj zurücklegen … ➞ → karte na mizo, roko v ogenj, čez kolena)
    dati na vrvico/verigo an die Leine/Kette legen
    (vtakniti) stecken
    dati v stecken in
    dati v žep v svoj: einstecken, komu drugemu zustecken
    |
    dati brco (jemandem) einen Fußtritt versetzen

    7. se prevaja z glagolom
    dati dopust beurlauben
    dati injekcijo einspritzen
    dati kontro kontrieren
    dati napotke unterweisen
    dati navodila anweisen
    dati potrdilo za (etwas) bescheinigen
    dati pravico do berechtigen (zu)
    dati priznanje würdigen

    8.
    dati v/na bolniško, dati v bolniški stalež krankschreiben

    9.
    dati na koga/kaj (ceniti) halten auf (veliko große Stücke/viel, ne veliko nicht viel, malo wenig, nič ne nichts)

    10.
    daj/ dajva/dajmo [laß] lass uns/[laßt] lasst uns (z nedoločnikom : dajva kupiti [laß] lass uns kaufen; z velelnikom : dajmo, zberimo denar [laßt] lasst uns Geld sammeln; z da stavkom : daj, da bova/ ostaneva prijatelja [laß] lass uns Freunde sein/bleiben)
    |
    beseda je dala besedo ein Wort gab das andere
    | ➞ → Bog, ➞ → bog, ➞ → dušek, ➞ → gol, ➞ → hladno, ➞ → kar se da/karseda, ➞ → karte, ➞ → koleno, ➞ → lekcija, ➞ → mir, ➞ → napitnina, ➞ → napotek, ➞ → navodilo, ➞ → pečat, ➞ → pobuda, ➞ → pot, ➞ → prav, ➞ → prednost, ➞ → priložnost, ➞ → roka, ➞ → stran, ➞ → šah, ➞ → vajeti, ➞ → zelena luč, ➞ → znak za alarm …
  • divj|i (-a, -e)

    1. wild (tudi geografija, zgodovina); rastlinstvo, botanika (samorasel) wild, [wildwachsend] wild wachsend; živalstvo, zoologija (neudomačen) wild, [wildlebend] wild lebend
    živalstvo, zoologija napol divji halbwild
    divji mož wilder Mann
    divja žival wildes Tier
    divja zver ein reißendes Tier
    figurativno kot divja zver wie ein wildes Tier
    kot divji braniti se ipd.: wie wild, wie ein Wilder
    figurativno divja deponija wilde Deponie
    divja stavka ein wilder Streik
    Wild- (konj das Wildpferd, kunec das Wildkaninchen, osel der Wildesel, pes der Wildhund, sadež die Wildfrucht, gos die Wildgans, kura das Wildhuhn, mačka die Wildkatze, raca die Wildente, govedo das Wildrind)

    2. (nebrzdan) ungezügelt, zmerjanje, pretep, orgija: wüst

    3. od besa, jeze: rasend, wild

    4. (nevzgojen) otrok: ungebärdig
    |
    divje izkopavanje die Raubgrabung
    medicina divje meso/tkivo wildes Fleisch/Gewebe, die Wucherung
    divji mož figurativno der wilde Mann
    biti divji na wild sein auf
    | divji ➞ → bezeg, kosmulja, pelin …
  • divji prašič moški spol lovstvo das Wildschwein, die Wildsau
    lov na divje prašiče die Sauhatz, die Saujagd
    pes za lov na divje prašiče der Hatzrüde
  • domač (-a, -e)

    1. hiša: das Elternhaus
    domača vas das Heimatdorf
    domači kraj der Heimatort

    2. iz domače hiše, domačega kraja, okolja, dežele: heimisch, einheimisch, eingeboren; prebivalstvo: eingesessen, ortsansässig; (avtohton) tudi za divjad: bodenständig, autochthon; (dobro znan) vertraut, wohlvertraut
    domače ognjišče Heim und Herd

    3. iz domovine, v domovini: heimatlich
    domača kuhinja die Landesküche
    narejen v državi: im Inland hergestellt
    domači trg der Inlandsmarkt
    domača cena der Inlandspreis
    domača pasma die Landrasse
    domača poraba der Binnenkonsum
    domača prodaja der Inlandsabsatz
    domača sorta die Landsorte
    domača valuta die Landeswährung, Inlandswährung
    let na domači progi letalstvo der Inlandflug
    domači oddelek die Inlandsabteilung

    4. doma narejen: hausgemacht, Hausmacher- (klobasa Hausmacherwurst); [selbstgemacht] selbst gemacht, pivo: [selbstgebraut] selbst gebraut, pecivo, kruh: hausgebacken
    domača pijača (delanec) der Haustrunk
    domače jajce das Landei
    domače maslo die Bauernbutter, Landbutter
    domače platno die Hausleinwand

    5. na domu, doma: Heim-, Haus- (golob die Haustaube, jopič die Hausjacke, koncert das Hauskonzert, kunec das Hauskaninchen, der Stallhase, glasba die Hausmusik, halja der Hausmantel, hči die Haustochter, kokoš das Haushuhn, koza die Hausziege, lekarna die Hausapotheke, mačka die Hauskatze, naloga Hausarbeit, Hausaufgabe, nega Hauspflege, Hauskrankenpflege, obleka der Hausanzug, obrt das Hausgewerbe, raba der Hausgebrauch, raca die Hausente, žival das Haustier, delo die Hausarbeit, obrtniška dela das Heimwerken, zdravilo das Hausmittel, das Hausmittelchen)
    domači mojster der Bastler, der Heimwerker
    domači pes der Haushund
    domači učitelj der Hauslehrer, der Privatlehrer
    domači naslov die Privatadresse
    domača hrana die Hausmannskost

    6.
    biti domač ein und aus gehen, sich heimisch fühlen
    postati domač heimisch werden
  • drog|a [ó] ženski spol (-e …) die Droge
    trda droga harte Droge
    nadomestna droga die Ersatzdroge
    začetna/prva droga die Einstiegsdroge
    droge množina Drogen, rauscherzeugende Stoffe
    rastlina, ki daje drogo die Drogenpflanze
    uživanje drog der Drogenkonsum, der [Drogenmißbrauch] Drogenmissbrauch
    omama od drog der Trip
    pes za sledenje drog der Drogenspürhund
  • enok [é] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija (kunji pes) der Marderhund, der Waschbärhund, der Enok
  • eskimsk|i, eskimsk|i [é] (-a, -o) eskimoisch, Eskimo- (jezik die Eskimosprache, kajak der Eskimokajak, pes der Eskimohund)
  • kam1 vprašalnica wohin, (dol wohinunter, gor wohinauf, ven wohinaus …); wo … hin (kam naj to dam? wo soll ich damit hin?)
    figurativno kam pes taco moli wie der Hase läuft
    ne vedeti ne kod ne kam weder ein noch aus wissen
  • lagati (se) (lažem) zlagati se lügen; komu: (jemanden) anlügen, (jemanden) belügen, (jemanden) anschwindeln
    lagati (se)ti si sich selbst anlügen, (etwas) nicht wahrhaben wollen
    lagati (se)ti kot pes teče wie gedruckt lügen, lügen [daß] dass sich die Balken biegen
  • mačk|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Katze (divja Wildkatze, domača Hauskatze, črnonoga Schwarzfußkatze, džungelska Rohrkatze, nubijska Falbkatze, saharska Saharakatze, stepska Steppenkatze, azijska puščavska Sicheldünenkatze)
    mala mačka Kleinkatze
    srednja mačka Mittelkatze
    velika mačka Großkatze
    bengalska mačka Prionailurus: die Bengalkatze, v sestavi: -katze (žalostna Trauerkatze, rjasta Rostkatze, cibetovska Fischkatze, ploskoglava Flachkopfkatze, bornejska Borneokatze)
    gorska mačka (kolokolo) Bergkatze
    leopardja mačka (margaj) Zwergtigerkatze, der Marguay
    marmorna mačka Marmorkatze
    nočna mačka Nachtkatze
    Pallasova mačka (manul) Pallaskatze, der Manul
    pampska mačka Pampakatze
    pegasta mačka Kleinfleckkatze
    podlasičja mačka (jaguarundi) Wieselkatze, der Jaguarundi
    servalska mačka Servalkatze
    tigrasta mačka Tigerkatze
    zlat(odlak)a mačka Goldkatze
    zamorska mačka opica: die Meerkatze
    perzijska mačka Perserkatze
    siamska mačka Siamkatze
    ljubitelj mačk der Katzenfreund
    razstava mačk die Katzenausstellung
    hrana za mačke das Katzenfutter
    posip za mačke die Katzenstreu
    primeren za mačke katzenfreundlich
    okretno kot mačka katzenartig
    mački podoben žival: katzenartig
    figurativno kot pes in mačka wie Hund und Katze
    figurativno osmojena mačka se ognja boji gebrühte Katze scheut auch kaltes Wasser
    kadar mačke ni pri hiši, ples imajo miši wenn die Katze aus dem Hause ist, tanzen die Mäuse
    igrati se kot mačka z mišjo s kom: Katz und Maus spielen (mit)
    kar mačka rodi, to miši lovi der Apfel fällt nicht weit vom Stamm
  • moli|ti2 (-m) pomoliti herhalten, pod nos: unter die Nase halten, dlan: (die Hand) aufhalten; skozi okno: hinaushalten, heraushalten; roke/noge od sebe: ausstrecken
    moliti vse štiri od sebe alle viere von sich strecken
    figurativno kam pes taco moli wie der Hase läuft
  • obesi|ti [é] (-m) obešati

    1. sliko na zid, kaj na kavelj: aufhängen, -hängen (pred kaj [davorhängen] davor hängen, nazaj zurückhängen, tja hinhängen, v omaro hineinhängen, weghängen, čez ramo überhängen …); vrata na tečaje: einheben; obešanko/žabico: vorhängen, vorlegen
    figurativno obesiti na klin študij ipd.: an den Nagel hängen
    obesiti na veliki zvon (etwas) an die große Glocke hängen
    figurativno obesiti na nos auf die Nase binden

    2. koga: erhängen (se sich); pravo henken
    figurativno obesili me zato ne bodo den Kopf wird's nicht kosten
    figurativno naj se pes obesi koste, was es wolle

    3. komu kaj: (jemandem etwas) anhängen, kaznivo dejanje: unterschieben, in die Schuhe schieben, grdo lastnost: andichten, slabo/nepotrebno blago: anhängen, aufdrehen, z dolgim prepričevanjem: (jemandem etwas) aufschwatzen
    dati si obesiti sich (etwas) aufschwatzen lassen

    4.
    obesiti se na koga sich an (jemanden) hängen
    obesiti se komu na pete sich (jemanden) an die Fersen heften
  • odkrivanj|e srednji spol (-a …)

    1. die Entdeckung, (ekspedicija) die Entdeckungsreise

    2. zločinov, storilcev ipd.: die Ermittlung

    3. medicina die Erkennung, zgodnje: Früherkennung (raka Krebsfrüherkennung)
    |
    pes za odkrivanje drog der Drogenspürhund
  • orjak moški spol (-a …) der Riese; (hrust) der Hüne; der [Koloß] Koloss
    mišičast orjak der Muskelprotz, der Muskelmann
    živalstvo, zoologija pes orjak der Riesenhai
  • ovčarsk|i (-a, -o) Schäfer- (pes der Schäferhund)
  • pastirsk|i (-a, -o) Hirten- (bog der Hirtengott, pes der Hirtenhund, palica der Hirtenstab, pesnitev die Hirtendichtung, piščal die Hirtenflöte, ljudstvo das Hirtenvolk, pesništvo die Hirtendichtung)
  • peklensk|i [é] (-a, -o) höllisch, hrup, vročina: höllisch, infernalisch; Höllen- (ogenj die Höllenglut, das Höllenfeuer, der Höllenbrand, pes der Höllenhund, smrad der Höllengestank, trušč der Höllenlärm, hitrost das Höllentempo, kazen die Höllenstrafe, bolečine množina der Höllenschmerz, die Höllenqual, brezno der Höllenschlund)
    religija peklenske muke die ewige Pein