cerk|ev [é] ženski spol (-ve …)
1. ustanova: die Kirche
prvotna/prva cerkev alte Kirche/Urkirche
zgodovina cerkve die Kirchengeschichte
zgodovina prve cerkve die Frühgeschichte der Kirche
ločitev cerkve in/od države die Trennung von Kirche und Staat
nasprotnik cerkve der Kirchengegner
izstop iz cerkve der Kirchenaustritt
die -kirche (deželna Landeskirche, državna Staatskirche, ljudska/z ljudstvom zrasla Volkskirche, nacionalna Nationalkirche, uradna Amtskirche)
podoben cerkvi kirchenähnlich
naklonjen cerkvi kirchenfreundlich
nenaklonjen cerkvi/sovražen do cerkve kirchenfeindlich
v cerkvi/znotraj cerkve innerkirchlich
preganjanje cerkve die Kirchenverfolgung
politika do cerkve die Kirchenpolitik
v politiki do cerkve kirchenpolitisch
2. verska skupnost: die Kirche; -kirche
anglikanska cerkev die Kirche von England
baptistična cerkev die Baptistenkirche
episkopalna cerkev die Episkopalkirche
evangeličanska cerkev evangelische Kirche
izpovedujoča cerkev bekennende Kirche
katoliška cerkev katholische Kirche
luteranska cerkev lutherische Kirche
reformirana cerkev reformierte Kirche
starokatoliška cerkev altkatholische Kirche
uniatska cerkev unierte Kirche
visoka cerkev die Hochkirche
vzhodna cerkev die Ostkirche
vzhodne cerkve orientalische Kirchen
zahodna cerkev die Westkirche
združena protestantska cerkev die Unionskirche
Svetovni svet cerkva der Weltkirchenrat
konferenca cerkva die Kirchenkonferenz
predsednik deželne cerkve der Landeskirchenpräsident
prestop v drugo cerkev der Kirchenübertritt
3. stavba: der Kirchenbau; die Kirche (barokizirana barockisierte, gotska gotische, novogotska neugotische, romanska romanische, predromanska vorromanische, starokrščanska altchristliche); -kirche (baročna Barockkirche, božjepotna Wallfahrtskirche, dvoranska Hallenkirche/Saalkirche, jamska Höhlenkirche, lastniška Eigentumskirche, lesena Stabkirche, mestna Stadtkirche, naslovna Titelkirche, obrambna Wehrkirche, opatijska Abteikirche, podružnična Filialkirche, samostanska Klosterkirche, s kupolo Kuppelkirche, vaška Dorfkirche, zaobljubna Votivkirche, župnijska Pfarrkirche)
patron cerkve der Kirchenpatron
cerkev svetega Petra/Pavla Peterskirche/Paulskirche
cerkev mati Mutterkirche
taborska cerkev die Kirchenburg, die Wehrkirche
gradnja cerkva der Kirchenbau
vodnik po cerkvah der Kirchenführer
oskrunitev cerkve die Kirchenschändung
koncert v cerkvi das Kirchenkonzert
tatvina v cerkvi der Kirchendiebstahl
hoditi v cerkev ein Kirchgänger sein
4.
figurativno imeti srečo kot pes v cerkvi ein Pechvogel sein
Zadetki iskanja
- čistokrv|en (-na, -no) reinrassig, vollblütig, Rasse- (konj das Rassepferd, pes der Rassehund); figurativno hochkarätig
- čuvaj moški spol (-a …) der Wachmann; der Wächter, -wächter (v parku Parkwächter, nočni Nachtwächter, poljski Feldwächter); der Wärter, -wärter, -wart (kopališki Badewärter, gozdni Forstwart, šport igrišča Platzwart, proge Streckenwärter, železniški Bahnwärter); der Hüter, -hüter (gozdni Waldhüter, lovski Wildhüter); der Aufseher, -aufseher (lovski Jagdaufseher, muzejski Museumsaufseher); figurativno der Hüter
pes čuvaj der Wachhund/Hofhund - dati1 (dam) dajati
1. geben (tudi : ➞ → intervju, košarico, napitnino, na pot, na zapisnik, pes glas, priložnost, zeleno luč …); -geben (dol hinuntergeben/heruntergeben, gor hinaufgeben, naprej/komu drugemu weitergeben, nazaj zurückgeben, naknadno nachgeben, proč weggeben, skupaj zusammengeben, vnaprej vorgeben; zraven dazugeben)
dati od sebe von sich geben (tudi figurativno)
matematika rezultat: ergeben
dati roko die Hand geben/reichen
2. kot dar: stiften, spenden
3. zdravila: verabreichen, verabfolgen, darreichen
4. licenco, dovoljenje, nalog: erteilen; nagrado, štipendijo: vergeben
5. (obroditi) pridelek, rezultat: bringen; (prinesti) dobiček: abwerfen, zajetno vsoto: erbringen
6. (deti/spraviti) -tun (gor hinauftun, noter hineintun, stran wegtun/forttun, ven hinaustun/heraustun); (podržati) halten (zraven danebenhalten); (postaviti) stellen (na razpolago zur Verfügung stellen, na hladno kühlstellen/[kaltstellen] kalt stellen, figurativno ➞ → hladno, na toplo warmstellen); (položiti) legen (na legen auf/auflegen, nazaj zurücklegen … ➞ → karte na mizo, roko v ogenj, čez kolena)
dati na vrvico/verigo an die Leine/Kette legen
(vtakniti) stecken
dati v stecken in
dati v žep v svoj: einstecken, komu drugemu zustecken
|
dati brco (jemandem) einen Fußtritt versetzen
7. se prevaja z glagolom
dati dopust beurlauben
dati injekcijo einspritzen
dati kontro kontrieren
dati napotke unterweisen
dati navodila anweisen
dati potrdilo za (etwas) bescheinigen
dati pravico do berechtigen (zu)
dati priznanje würdigen
8.
dati v/na bolniško, dati v bolniški stalež krankschreiben
9.
dati na koga/kaj (ceniti) halten auf (veliko große Stücke/viel, ne veliko nicht viel, malo wenig, nič ne nichts)
10.
daj/ dajva/dajmo [laß] lass uns/[laßt] lasst uns (z nedoločnikom : dajva kupiti [laß] lass uns kaufen; z velelnikom : dajmo, zberimo denar [laßt] lasst uns Geld sammeln; z da stavkom : daj, da bova/ ostaneva prijatelja [laß] lass uns Freunde sein/bleiben)
|
beseda je dala besedo ein Wort gab das andere
| ➞ → Bog, ➞ → bog, ➞ → dušek, ➞ → gol, ➞ → hladno, ➞ → kar se da/karseda, ➞ → karte, ➞ → koleno, ➞ → lekcija, ➞ → mir, ➞ → napitnina, ➞ → napotek, ➞ → navodilo, ➞ → pečat, ➞ → pobuda, ➞ → pot, ➞ → prav, ➞ → prednost, ➞ → priložnost, ➞ → roka, ➞ → stran, ➞ → šah, ➞ → vajeti, ➞ → zelena luč, ➞ → znak za alarm … - divj|i (-a, -e)
1. wild (tudi geografija, zgodovina); rastlinstvo, botanika (samorasel) wild, [wildwachsend] wild wachsend; živalstvo, zoologija (neudomačen) wild, [wildlebend] wild lebend
živalstvo, zoologija napol divji halbwild
divji mož wilder Mann
divja žival wildes Tier
divja zver ein reißendes Tier
figurativno kot divja zver wie ein wildes Tier
kot divji braniti se ipd.: wie wild, wie ein Wilder
figurativno divja deponija wilde Deponie
divja stavka ein wilder Streik
Wild- (konj das Wildpferd, kunec das Wildkaninchen, osel der Wildesel, pes der Wildhund, sadež die Wildfrucht, gos die Wildgans, kura das Wildhuhn, mačka die Wildkatze, raca die Wildente, govedo das Wildrind)
2. (nebrzdan) ungezügelt, zmerjanje, pretep, orgija: wüst
3. od besa, jeze: rasend, wild
4. (nevzgojen) otrok: ungebärdig
|
divje izkopavanje die Raubgrabung
medicina divje meso/tkivo wildes Fleisch/Gewebe, die Wucherung
divji mož figurativno der wilde Mann
biti divji na wild sein auf
| divji ➞ → bezeg, kosmulja, pelin … - divji prašič moški spol lovstvo das Wildschwein, die Wildsau
lov na divje prašiče die Sauhatz, die Saujagd
pes za lov na divje prašiče der Hatzrüde - domač (-a, -e)
1. hiša: das Elternhaus
domača vas das Heimatdorf
domači kraj der Heimatort
2. iz domače hiše, domačega kraja, okolja, dežele: heimisch, einheimisch, eingeboren; prebivalstvo: eingesessen, ortsansässig; (avtohton) tudi za divjad: bodenständig, autochthon; (dobro znan) vertraut, wohlvertraut
domače ognjišče Heim und Herd
3. iz domovine, v domovini: heimatlich
domača kuhinja die Landesküche
narejen v državi: im Inland hergestellt
domači trg der Inlandsmarkt
domača cena der Inlandspreis
domača pasma die Landrasse
domača poraba der Binnenkonsum
domača prodaja der Inlandsabsatz
domača sorta die Landsorte
domača valuta die Landeswährung, Inlandswährung
let na domači progi letalstvo der Inlandflug
domači oddelek die Inlandsabteilung
4. doma narejen: hausgemacht, Hausmacher- (klobasa Hausmacherwurst); [selbstgemacht] selbst gemacht, pivo: [selbstgebraut] selbst gebraut, pecivo, kruh: hausgebacken
domača pijača (delanec) der Haustrunk
domače jajce das Landei
domače maslo die Bauernbutter, Landbutter
domače platno die Hausleinwand
5. na domu, doma: Heim-, Haus- (golob die Haustaube, jopič die Hausjacke, koncert das Hauskonzert, kunec das Hauskaninchen, der Stallhase, glasba die Hausmusik, halja der Hausmantel, hči die Haustochter, kokoš das Haushuhn, koza die Hausziege, lekarna die Hausapotheke, mačka die Hauskatze, naloga Hausarbeit, Hausaufgabe, nega Hauspflege, Hauskrankenpflege, obleka der Hausanzug, obrt das Hausgewerbe, raba der Hausgebrauch, raca die Hausente, žival das Haustier, delo die Hausarbeit, obrtniška dela das Heimwerken, zdravilo das Hausmittel, das Hausmittelchen)
domači mojster der Bastler, der Heimwerker
domači pes der Haushund
domači učitelj der Hauslehrer, der Privatlehrer
domači naslov die Privatadresse
domača hrana die Hausmannskost
6.
biti domač ein und aus gehen, sich heimisch fühlen
postati domač heimisch werden - drog|a [ó] ženski spol (-e …) die Droge
trda droga harte Droge
nadomestna droga die Ersatzdroge
začetna/prva droga die Einstiegsdroge
droge množina Drogen, rauscherzeugende Stoffe
rastlina, ki daje drogo die Drogenpflanze
uživanje drog der Drogenkonsum, der [Drogenmißbrauch] Drogenmissbrauch
omama od drog der Trip
pes za sledenje drog der Drogenspürhund - enok [é] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija (kunji pes) der Marderhund, der Waschbärhund, der Enok
- eskimsk|i, eskimsk|i [é] (-a, -o) eskimoisch, Eskimo- (jezik die Eskimosprache, kajak der Eskimokajak, pes der Eskimohund)
- kam1 vprašalnica wohin, (dol wohinunter, gor wohinauf, ven wohinaus …); wo … hin (kam naj to dam? wo soll ich damit hin?)
figurativno kam pes taco moli wie der Hase läuft
ne vedeti ne kod ne kam weder ein noch aus wissen - lagati (se) (lažem) zlagati se lügen; komu: (jemanden) anlügen, (jemanden) belügen, (jemanden) anschwindeln
lagati (se)ti si sich selbst anlügen, (etwas) nicht wahrhaben wollen
lagati (se)ti kot pes teče wie gedruckt lügen, lügen [daß] dass sich die Balken biegen - mačk|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Katze (divja Wildkatze, domača Hauskatze, črnonoga Schwarzfußkatze, džungelska Rohrkatze, nubijska Falbkatze, saharska Saharakatze, stepska Steppenkatze, azijska puščavska Sicheldünenkatze)
mala mačka Kleinkatze
srednja mačka Mittelkatze
velika mačka Großkatze
bengalska mačka Prionailurus: die Bengalkatze, v sestavi: -katze (žalostna Trauerkatze, rjasta Rostkatze, cibetovska Fischkatze, ploskoglava Flachkopfkatze, bornejska Borneokatze)
gorska mačka (kolokolo) Bergkatze
leopardja mačka (margaj) Zwergtigerkatze, der Marguay
marmorna mačka Marmorkatze
nočna mačka Nachtkatze
Pallasova mačka (manul) Pallaskatze, der Manul
pampska mačka Pampakatze
pegasta mačka Kleinfleckkatze
podlasičja mačka (jaguarundi) Wieselkatze, der Jaguarundi
servalska mačka Servalkatze
tigrasta mačka Tigerkatze
zlat(odlak)a mačka Goldkatze
zamorska mačka opica: die Meerkatze
perzijska mačka Perserkatze
siamska mačka Siamkatze
ljubitelj mačk der Katzenfreund
razstava mačk die Katzenausstellung
hrana za mačke das Katzenfutter
posip za mačke die Katzenstreu
primeren za mačke katzenfreundlich
okretno kot mačka katzenartig
mački podoben žival: katzenartig
figurativno kot pes in mačka wie Hund und Katze
figurativno osmojena mačka se ognja boji gebrühte Katze scheut auch kaltes Wasser
kadar mačke ni pri hiši, ples imajo miši wenn die Katze aus dem Hause ist, tanzen die Mäuse
igrati se kot mačka z mišjo s kom: Katz und Maus spielen (mit)
kar mačka rodi, to miši lovi der Apfel fällt nicht weit vom Stamm - moli|ti2 (-m) pomoliti herhalten, pod nos: unter die Nase halten, dlan: (die Hand) aufhalten; skozi okno: hinaushalten, heraushalten; roke/noge od sebe: ausstrecken
moliti vse štiri od sebe alle viere von sich strecken
figurativno kam pes taco moli wie der Hase läuft - obesi|ti [é] (-m) obešati
1. sliko na zid, kaj na kavelj: aufhängen, -hängen (pred kaj [davorhängen] davor hängen, nazaj zurückhängen, tja hinhängen, v omaro hineinhängen, weghängen, čez ramo überhängen …); vrata na tečaje: einheben; obešanko/žabico: vorhängen, vorlegen
figurativno obesiti na klin študij ipd.: an den Nagel hängen
obesiti na veliki zvon (etwas) an die große Glocke hängen
figurativno obesiti na nos auf die Nase binden
2. koga: erhängen (se sich); pravo henken
figurativno obesili me zato ne bodo den Kopf wird's nicht kosten
figurativno naj se pes obesi koste, was es wolle
3. komu kaj: (jemandem etwas) anhängen, kaznivo dejanje: unterschieben, in die Schuhe schieben, grdo lastnost: andichten, slabo/nepotrebno blago: anhängen, aufdrehen, z dolgim prepričevanjem: (jemandem etwas) aufschwatzen
dati si obesiti sich (etwas) aufschwatzen lassen
4.
obesiti se na koga sich an (jemanden) hängen
obesiti se komu na pete sich (jemanden) an die Fersen heften - odkrivanj|e srednji spol (-a …)
1. die Entdeckung, (ekspedicija) die Entdeckungsreise
2. zločinov, storilcev ipd.: die Ermittlung
3. medicina die Erkennung, zgodnje: Früherkennung (raka Krebsfrüherkennung)
|
pes za odkrivanje drog der Drogenspürhund - orjak moški spol (-a …) der Riese; (hrust) der Hüne; der [Koloß] Koloss
mišičast orjak der Muskelprotz, der Muskelmann
živalstvo, zoologija pes orjak der Riesenhai - ovčarsk|i (-a, -o) Schäfer- (pes der Schäferhund)
- pastirsk|i (-a, -o) Hirten- (bog der Hirtengott, pes der Hirtenhund, palica der Hirtenstab, pesnitev die Hirtendichtung, piščal die Hirtenflöte, ljudstvo das Hirtenvolk, pesništvo die Hirtendichtung)
- peklensk|i [é] (-a, -o) höllisch, hrup, vročina: höllisch, infernalisch; Höllen- (ogenj die Höllenglut, das Höllenfeuer, der Höllenbrand, pes der Höllenhund, smrad der Höllengestank, trušč der Höllenlärm, hitrost das Höllentempo, kazen die Höllenstrafe, bolečine množina der Höllenschmerz, die Höllenqual, brezno der Höllenschlund)
religija peklenske muke die ewige Pein