Franja

Zadetki iskanja

  • gnojil|o srednji spol (-a …) der Dünger, das Düngemittel, -dünger, -düngemittel (apneno Kalkdüngemittel, Kalkdünger, dušično Stickstoffdünger, kalijevo Kalidüngemittel, komercialno Handelsdünger, mineralno Mineraldünger, naravno Naturdünger, popolno Volldünger, solitrno Salpeterdünger, umetno Kunstdünger, za dognojevanje Kopfdünger, za trato Rasendünger)
    tehnika trosilnik za gnojila der Düngerstreuer
    industrija gnojil die Düngemittelindustrie
    gnojenje z gnojili die Düngung, -düngung
    (s kalijevimi Kalidüngung, z dušičnimi Stickstoffdüngung)
  • gnojnic|a [ó] ženski spol (-e …) die Jauche; figurativno der Unflat
    gnojenje z gnojnico die Jauchedüngung
    zliti golido gnojnice na glavo figurativno Unflat schütten auf
  • gnus moški spol (-a …)

    1. (stud) der Ekel
    čutiti gnus do sich ekeln vor
    navdajati z gnusom (jemanden) anekeln

    2. moralni: der Abscheu
    zbujati gnus Abscheu erregen
    čutiti gnus do (etwas) verabscheuen
    (naveličanost) der Ekel (življenja vor dem Leben)
  • gob|a [ó] ženski spol (-e …)

    1. rastlinstvo, botanika der Pilz, (v ljudskem jeziku tudi Schwamm, Schwammerl); -schwamm, -pilz (drevesna Baumschwamm, tehnika železova Eisenschwamm, hišna Hausschwamm, kresilna Feuerschwamm, Zunderschwamm, strupena Giftpilz, užitna Speisepilz)
    zastrupitev z gobami medicina die Pilzvergiftung
    iti po gobe nabirati: in die Pilze gehen, figurativno in die Binsen gehen, kaputtgehen, futsch sein (je šel po gobe … ist futsch)
    figurativno rasti kot gobe po dežju wie die Pilze aus dem Boden

    2. živalstvo, zoologija (spužva), za tablo: der Schwamm
    prava goba živalstvo, zoologija Euspongia: der Badeschwamm
    figurativno piti kot goba saufen wie ein [Faß] Fass, einen Schwamm im Magen haben

    3.
    ledeniška goba der Gletschertisch, der Schneepilz
  • gol1 [gou] (-a, -o)

    1. (neoblečen) nackt
    gol golcat splitternackt, splitterfasernackt
    ironično: hüllenlos; (razgaljen) entblößt; zadnjica: blank
    figurativno biti gol in bos kein Hemd auf dem Leib haben

    2. (nepokrit, neporasel) zemlja, pokrajina: vegetationslos, kahl (tudi : rastlinstvo, botanika), (brez gozda) unbewaldet; koža: bloß, (brez dlake) unbehaart; (brez pokrivala) bloß; tla: blank, bloß, nackt; stena: kahl; meč ipd.: blank; (brez pripomočkov) bloß (z golim očesom mit bloßem Auge; z golo roko mit bloßer Hand)

    3. (čist) resnica, laž ipd.: pur, lauter, resnica: ungeschminkt, unverhüllt

    4. (že sam; zgolj) bloß (gola pomisel der bloße Gedanke daran; gole obljube bloße Versprechungen; po golem videzu nach dem bloßen Augenschein)
    |
    gola dejstva množina nackte Tatsachen
    golo življenje rešiti: das nackte Leben
    gola zavist lauter Neid, blasser Neid
    do golega sleči: bis aufs Hemd, pojesti ratzekahl
    obžrtost do golega der Kahlfraß
    ostrižen do golega [kahlgeschoren] kahl geschoren
    na golo Kahl-
    (sečnja der Kahlschlag, der Kahlhieb, die Schlagwirtschaft/Kahlschlagwirtschaft, pozeba der Kahlfrost)
    ostriči na golo [kahlscheren] kahl scheren
    posekati na golo [kahlschlagen] kahl schlagen
    posekati do golega abholzen
  • gol2 [ó] moški spol (-a …) šport das Tor, -tor (častni Ehrentor, zmagoviti Siegestor, z glavo Kopfballtor)
    na gol/v golih Tor-
    (met der Torwurf, strel der [Torschuß] Torschuss, razlika v golih die Tordifferenz)
    brez gola torlos
    z veliko goli torreich
    dati gol ein Tor schießen
  • gomoljik|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika der Trüffel
    pasteta z gomoljikami die Truffelpastete
  • gondol|a [ó] ženski spol (-e …) pomorstvo, letalstvo die Gondel; pri žičnicah: die Kabine, die Fahrgastkabine, die Gondel
    vožnja z gondolo die Gondelfahrt
  • goniomet|er [é] moški spol (-ra …) das Goniometer
    določati smer z goniometrom peilen
    postopek določanja smeri/namerjanja z goniometrom das Peilverfahren
  • gorčic|a ženski spol (-e …) jed: der Mostrich, der Senf, -senf (s pehtranom Estragonsenf); seme: die Senffrucht
    lonček z gorčico der Senftopf
    rastlinstvo, botanika der Senf (bela Weißer Senf, njivska Ackersenf)
    črna gorčica (ogrščica) Schwarzer Senf
    indijska gorčica der Sarepta-Senf, Indischer Senf
  • gorjač|a ženski spol (-e …) der Knüppel
    pretepati z gorjačo knüppeln
  • gospodar|en (-na, -no) sparsam, wirtschaftlich
    gospodarno ravnati z haushalten mit, [maßhalten] Maß halten
  • gospodari|ti (-m) wirtschaften; po mili volji: schalten und walten; brez premisleka: draufloswirtschaften; gospodarno ravnati: haushalten mit
    gospodariti z (upravljati) (etwas) bewirtschaften, z gozdom: beforsten
  • gospodarjenj|e srednji spol (-a …) das Wirtschaften, die Wirtschaft; (poslovanje) die Gebarung
    gospodarjenje z … die Bewirtschaftung (des …)
    -wirtschaft (v vojni Kriegswirtschaft, z gozdovi Forstwirtschaft, z jalovino Bergewirtschaft, z odpadki Abfallwirtschaft, samooskrbno Subsistenzwirtschaft)
    slabo gospodarjenje die [Mißwirtschaft] Misswirtschaft
    oblika gospodarjenja die Wirtschaftsform
  • gotov1 (-a, -o) (skončan, pripravljen) fertig; pripravljen za vselitev: schlüsselfertig; skuhan: gar; pripravljen za jedenje: mundfertig, tafelfertig, tischfertig; pripravljen za pitje: tassenfertig; pripravljen za uporabo: gebrauchsfertig
    biti gotov z fertig werden mit, fertig sein mit
    Fertig- (jedila die Fertignahrung, slad das Fertigmalz)
  • gotovin|a ženski spol (-e …) das Bargeld, bares Geld, Barmittel množina, die Barschaft
    blagajniška gotovina der Kassenbestand
    premoženje: das Barvermögen
    v gotovini bar, in bar
    plačilo v gotovini die Barzahlung, mezda: der Barlohn
    nakup z gotovino der Barkauf
    za gotovino gegen Barzahlung
  • govori|ti (-m) reči sprechen, reden

    1. za človekovo zmožnost: sprechen; neki jezik: eine Sprache sprechen
    govoriti špansko/nemško/slovensko/angleško … Spanisch/Deutsch/Slowenisch/Englisch sprechen
    zatikaje/slabo govoriti (lomiti) kak jezik: radebrechen (Deutsch/Slowenisch radebrechen)
    figurativno govoriti isti jezik die gleiche Sprache sprechen
    figurativno govoriti drug jezik eine andere Sprache sprechen
    govoriti tri jezike dreisprachig sein
    ki ne govori istega jezika anderssprachig
    kdor govori nemško/slovensko, kjer se govori nemško/slovensko deutschsprachig/slowenischsprachig

    2. -sprechen, -reden (brez prekinitve durchsprechen, naprej weitersprechen, weiterreden, proti sprechen gegen, dagegensprechen, iz srca aus der Seele sprechen)

    3. (govoriti brez konca in kraja, neumnosti ipd.) reden, -reden (govoriti tja v en dan daherreden, drauflosreden, dahinreden, zmedeno irrereden, drug čez drugega [durcheinanderreden] durcheinander reden, drug mimo drugega aneinander vorbeireden)
    govoriti kot dež ohne Punkt und Komma reden

    4.
    glasno govoriti laut sprechen/reden, poltern
    medeno govoriti Honig reden
    govoriti s prenarejenim glasom die Stimme verstellen
    govoriti v strokovnem žargonu/samo o strokovnih rečeh fachsimpeln
    govoriti z visokim glasom/falzetom piepsen
    jecljaje/zatikajoče govoriti stammeln
    hripavo govoriti krächzen
    nejasno govoriti kot pijanec: lallen
    slabo/bogokletno govoriti lästern
    sladko govoriti flöten
    govoriti neumnosti (hecati se) blödeln
    na široko govoriti o čem sich verbreiten über (etwas)
    govoriti resnico die Wahrheit sagen

    5. z naglasom: saškim, berlinskim …: sächseln, berlinern
    govoriti z judovskim naglasom jüdeln

    6. kaj komu (jemandem etwas) sagen, prepričevalno: einreden auf (jemanden), zoprno: (jemandem mit etwas) in den Ohren liegen

    7.
    začeti govoriti zu sprechen/reden anfangen, losreden
    o neki temi: zu sprechen kommen auf
    pustiti govoriti sprechen lassen
    |
    govoriti o sprechen/reden über, sprechen/reden von
    govoriti o vsem mogočem (in nemogočem) vom Hundertsten ins Tausendste kommen
    slabo govoriti o [schlechtmachen] schlecht machen (jemanden/etwas), schlecht zu sprechen sein auf (jemanden/etwas)
    ne govoriti o čem (etwas) totschweigen
    govoriti proti dagegensprechen
    govoriti v prid česa sprechen für, teze: (eine These) erhärten
    govoriti v veter figurativno in die Luft reden, in den Wind reden
    govoriti z/s sprechen mit (jemandem)
    govoriti za sprechen für, dafürsprechen
    kar govori za das Pro
    kar govori proti das Kontra
    |
    figurativno tebi je lahko govoriti du hast leicht reden
    da ne govorimo o … um von … gar nicht zu reden/sprechen
    govori se o … es wird gesprochen über …
    govori se, da es heißt, [daß] dass …
    govori se, da je bolan er soll (krank) sein
    veliko se govori o X X ist [vielbesprochen] viel besprochen, X ist Stadtgespräch
    figurativno pustiti, naj govori orožje die Waffen sprechen lassen
    tako se z mano ne govori so spricht man nicht mit mir, so lasse ich mir nicht kommen
  • govorjenj|e [ê] srednji spol (-a …)

    1. dejanje: das Sprechen, das Reden
    hitrost govorjenja das Sprechtempo
    način govorjenja die Redeweise, die Sprechart, Sprechweise
    poskus govorjenja der Sprechversuch

    2. glasovi, ki jih slišimo: das Reden; slabšalno: das Gerede
    prazno govorjenje leere Reden
    govorjenje brez konca in kraja das Palaver
    nerazumljivo govorjenje (nerazumljiv jezik) das Kauderwelsch
    |
    postati hripav od govorjenja sich heiser reden
    pripraviti koga do govorjenja zum Sprechen bringen
    spraviti samega sebe v bes z govorjenjem sich in Wut hineinreden
  • gozd [ó/ò] moški spol (-a; -ovi) der Wald (tudi rastlinstvo, botanika, gozdarstvo); gozdarstvo oskrbovan: der Forst; die Waldung; (hosta) das Holz; -wald ( rastlinstvo, botanikamočvirski Bruchwald, monsunski Monsunwald, tropski deževni Regenwald, tropski gorski Nebelwald, tropski sušni Trockenwald; geografija po vrsti, izkoriščanju: galerijski Galeriewald, nizki Niederwald, pašni Hütewald, produktiven Nutzwald, prebiralni Femelwald, trajni Dauerwald, varovalni Bannwald, visoki Hochwald, zaščitni Schutzwald; po drevju: iglasti Nadelwald, listnati Laubwald, mešani Mischwald, borov Föhrenwald, Kiefernwald, bukov Buchenwald, hrastov Eichenwald, smrekov Tannenwald, Fichtenwald)
    bog gozda der Waldgott
    izraba/izkoriščanje gozda die Waldnutzung, Forst(be)nutzung
    rob gozda der Waldrand
    krčenje gozda die Rodung, zgodovina die Neulandgewinnung
    dovoljenje za krčenje gozda die Rodungsbewilligung
    prositi za dovoljenje za krčenje gozda einen Rodungsantrag stellen
    brez gozda unbewaldet, če je bil gozd posekan: entwaldet
    z malo gozda pokrajina: holzarm, waldarm
    porasel z gozdom bewaldet
    gospodariti z gozdom gozdarstvo beforsten
    gojitev gozdov der Waldbau
    odmiranje gozdov das Waldsterben
    škoda v gozdu/kršitev predpisov o varstvu polj in gozdov die Forstfrevel, der Frevel
    varstvo gozdov der Forstschutz
    gozdovi množina površine: das Waldland
    gospodarjenje z gozdovi die Forstwirtschaft
    zakon o gozdovih das Forstgesetz
    proti gozdu waldwärts
    v gozdu im Wald
    v gozd in den Wald (hinein)
    iz gozda aus dem Wald
    po gozdu durch den Wald, im Wald
    sprehod po gozdu der Waldspaziergang
    kot v gozd, tako iz gozda wie man in den Wald hineinruft, so schallt es heraus
    od samih dreves ne vidi gozda er sieht den Wald vor (lauter) Bäumen nicht
    ti o volku, volk iz gozda wird der Wolf genannt, kommt er gerannt
  • gradbeni material moški spol der Baustoff, das Baumaterial
    trgovina z gradbenim materialom der Bauhof
    v trgovinah z gradbenim materialom im Baustoffhandel