gnojil|o srednji spol (-a …) der Dünger, das Düngemittel, -dünger, -düngemittel (apneno Kalkdüngemittel, Kalkdünger, dušično Stickstoffdünger, kalijevo Kalidüngemittel, komercialno Handelsdünger, mineralno Mineraldünger, naravno Naturdünger, popolno Volldünger, solitrno Salpeterdünger, umetno Kunstdünger, za dognojevanje Kopfdünger, za trato Rasendünger)
tehnika trosilnik za gnojila der Düngerstreuer
industrija gnojil die Düngemittelindustrie
gnojenje z gnojili die Düngung, -düngung
(s kalijevimi Kalidüngung, z dušičnimi Stickstoffdüngung)
Zadetki iskanja
- gnojnic|a [ó] ženski spol (-e …) die Jauche; figurativno der Unflat
gnojenje z gnojnico die Jauchedüngung
zliti golido gnojnice na glavo figurativno Unflat schütten auf - gnus moški spol (-a …)
1. (stud) der Ekel
čutiti gnus do sich ekeln vor
navdajati z gnusom (jemanden) anekeln
2. moralni: der Abscheu
zbujati gnus Abscheu erregen
čutiti gnus do (etwas) verabscheuen
(naveličanost) der Ekel (življenja vor dem Leben) - gob|a [ó] ženski spol (-e …)
1. rastlinstvo, botanika der Pilz, (v ljudskem jeziku tudi Schwamm, Schwammerl); -schwamm, -pilz (drevesna Baumschwamm, tehnika železova Eisenschwamm, hišna Hausschwamm, kresilna Feuerschwamm, Zunderschwamm, strupena Giftpilz, užitna Speisepilz)
zastrupitev z gobami medicina die Pilzvergiftung
iti po gobe nabirati: in die Pilze gehen, figurativno in die Binsen gehen, kaputtgehen, futsch sein (je šel po gobe … ist futsch)
figurativno rasti kot gobe po dežju wie die Pilze aus dem Boden
2. živalstvo, zoologija (spužva), za tablo: der Schwamm
prava goba živalstvo, zoologija Euspongia: der Badeschwamm
figurativno piti kot goba saufen wie ein [Faß] Fass, einen Schwamm im Magen haben
3.
ledeniška goba der Gletschertisch, der Schneepilz - gol1 [gou] (-a, -o)
1. (neoblečen) nackt
gol golcat splitternackt, splitterfasernackt
ironično: hüllenlos; (razgaljen) entblößt; zadnjica: blank
figurativno biti gol in bos kein Hemd auf dem Leib haben
2. (nepokrit, neporasel) zemlja, pokrajina: vegetationslos, kahl (tudi : rastlinstvo, botanika), (brez gozda) unbewaldet; koža: bloß, (brez dlake) unbehaart; (brez pokrivala) bloß; tla: blank, bloß, nackt; stena: kahl; meč ipd.: blank; (brez pripomočkov) bloß (z golim očesom mit bloßem Auge; z golo roko mit bloßer Hand)
3. (čist) resnica, laž ipd.: pur, lauter, resnica: ungeschminkt, unverhüllt
4. (že sam; zgolj) bloß (gola pomisel der bloße Gedanke daran; gole obljube bloße Versprechungen; po golem videzu nach dem bloßen Augenschein)
|
gola dejstva množina nackte Tatsachen
golo življenje rešiti: das nackte Leben
gola zavist lauter Neid, blasser Neid
do golega sleči: bis aufs Hemd, pojesti ratzekahl
obžrtost do golega der Kahlfraß
ostrižen do golega [kahlgeschoren] kahl geschoren
na golo Kahl-
(sečnja der Kahlschlag, der Kahlhieb, die Schlagwirtschaft/Kahlschlagwirtschaft, pozeba der Kahlfrost)
ostriči na golo [kahlscheren] kahl scheren
posekati na golo [kahlschlagen] kahl schlagen
posekati do golega abholzen - gol2 [ó] moški spol (-a …) šport das Tor, -tor (častni Ehrentor, zmagoviti Siegestor, z glavo Kopfballtor)
na gol/v golih Tor-
(met der Torwurf, strel der [Torschuß] Torschuss, razlika v golih die Tordifferenz)
brez gola torlos
z veliko goli torreich
dati gol ein Tor schießen - gomoljik|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika der Trüffel
pasteta z gomoljikami die Truffelpastete - gondol|a [ó] ženski spol (-e …) pomorstvo, letalstvo die Gondel; pri žičnicah: die Kabine, die Fahrgastkabine, die Gondel
vožnja z gondolo die Gondelfahrt - goniomet|er [é] moški spol (-ra …) das Goniometer
določati smer z goniometrom peilen
postopek določanja smeri/namerjanja z goniometrom das Peilverfahren - gorčic|a ženski spol (-e …) jed: der Mostrich, der Senf, -senf (s pehtranom Estragonsenf); seme: die Senffrucht
lonček z gorčico der Senftopf
rastlinstvo, botanika der Senf (bela Weißer Senf, njivska Ackersenf)
črna gorčica (ogrščica) Schwarzer Senf
indijska gorčica der Sarepta-Senf, Indischer Senf - gorjač|a ženski spol (-e …) der Knüppel
pretepati z gorjačo knüppeln - gospodar|en (-na, -no) sparsam, wirtschaftlich
gospodarno ravnati z haushalten mit, [maßhalten] Maß halten - gospodari|ti (-m) wirtschaften; po mili volji: schalten und walten; brez premisleka: draufloswirtschaften; gospodarno ravnati: haushalten mit
gospodariti z (upravljati) (etwas) bewirtschaften, z gozdom: beforsten - gospodarjenj|e srednji spol (-a …) das Wirtschaften, die Wirtschaft; (poslovanje) die Gebarung
gospodarjenje z … die Bewirtschaftung (des …)
-wirtschaft (v vojni Kriegswirtschaft, z gozdovi Forstwirtschaft, z jalovino Bergewirtschaft, z odpadki Abfallwirtschaft, samooskrbno Subsistenzwirtschaft)
slabo gospodarjenje die [Mißwirtschaft] Misswirtschaft
oblika gospodarjenja die Wirtschaftsform - gotov1 (-a, -o) (skončan, pripravljen) fertig; pripravljen za vselitev: schlüsselfertig; skuhan: gar; pripravljen za jedenje: mundfertig, tafelfertig, tischfertig; pripravljen za pitje: tassenfertig; pripravljen za uporabo: gebrauchsfertig
biti gotov z fertig werden mit, fertig sein mit
Fertig- (jedila die Fertignahrung, slad das Fertigmalz) - gotovin|a ženski spol (-e …) das Bargeld, bares Geld, Barmittel množina, die Barschaft
blagajniška gotovina der Kassenbestand
premoženje: das Barvermögen
v gotovini bar, in bar
plačilo v gotovini die Barzahlung, mezda: der Barlohn
nakup z gotovino der Barkauf
za gotovino gegen Barzahlung - govori|ti (-m) reči sprechen, reden
1. za človekovo zmožnost: sprechen; neki jezik: eine Sprache sprechen
govoriti špansko/nemško/slovensko/angleško … Spanisch/Deutsch/Slowenisch/Englisch sprechen
zatikaje/slabo govoriti (lomiti) kak jezik: radebrechen (Deutsch/Slowenisch radebrechen)
figurativno govoriti isti jezik die gleiche Sprache sprechen
figurativno govoriti drug jezik eine andere Sprache sprechen
govoriti tri jezike dreisprachig sein
ki ne govori istega jezika anderssprachig
kdor govori nemško/slovensko, kjer se govori nemško/slovensko deutschsprachig/slowenischsprachig
2. -sprechen, -reden (brez prekinitve durchsprechen, naprej weitersprechen, weiterreden, proti sprechen gegen, dagegensprechen, iz srca aus der Seele sprechen)
3. (govoriti brez konca in kraja, neumnosti ipd.) reden, -reden (govoriti tja v en dan daherreden, drauflosreden, dahinreden, zmedeno irrereden, drug čez drugega [durcheinanderreden] durcheinander reden, drug mimo drugega aneinander vorbeireden)
govoriti kot dež ohne Punkt und Komma reden
4.
glasno govoriti laut sprechen/reden, poltern
medeno govoriti Honig reden
govoriti s prenarejenim glasom die Stimme verstellen
govoriti v strokovnem žargonu/samo o strokovnih rečeh fachsimpeln
govoriti z visokim glasom/falzetom piepsen
jecljaje/zatikajoče govoriti stammeln
hripavo govoriti krächzen
nejasno govoriti kot pijanec: lallen
slabo/bogokletno govoriti lästern
sladko govoriti flöten
govoriti neumnosti (hecati se) blödeln
na široko govoriti o čem sich verbreiten über (etwas)
govoriti resnico die Wahrheit sagen
5. z naglasom: saškim, berlinskim …: sächseln, berlinern
govoriti z judovskim naglasom jüdeln
6. kaj komu (jemandem etwas) sagen, prepričevalno: einreden auf (jemanden), zoprno: (jemandem mit etwas) in den Ohren liegen
7.
začeti govoriti zu sprechen/reden anfangen, losreden
o neki temi: zu sprechen kommen auf
pustiti govoriti sprechen lassen
|
govoriti o sprechen/reden über, sprechen/reden von
govoriti o vsem mogočem (in nemogočem) vom Hundertsten ins Tausendste kommen
slabo govoriti o [schlechtmachen] schlecht machen (jemanden/etwas), schlecht zu sprechen sein auf (jemanden/etwas)
ne govoriti o čem (etwas) totschweigen
govoriti proti dagegensprechen
govoriti v prid česa sprechen für, teze: (eine These) erhärten
govoriti v veter figurativno in die Luft reden, in den Wind reden
govoriti z/s sprechen mit (jemandem)
govoriti za sprechen für, dafürsprechen
kar govori za das Pro
kar govori proti das Kontra
|
figurativno tebi je lahko govoriti du hast leicht reden
da ne govorimo o … um von … gar nicht zu reden/sprechen
govori se o … es wird gesprochen über …
govori se, da es heißt, [daß] dass …
govori se, da je bolan er soll (krank) sein
veliko se govori o X X ist [vielbesprochen] viel besprochen, X ist Stadtgespräch
figurativno pustiti, naj govori orožje die Waffen sprechen lassen
tako se z mano ne govori so spricht man nicht mit mir, so lasse ich mir nicht kommen - govorjenj|e [ê] srednji spol (-a …)
1. dejanje: das Sprechen, das Reden
hitrost govorjenja das Sprechtempo
način govorjenja die Redeweise, die Sprechart, Sprechweise
poskus govorjenja der Sprechversuch
2. glasovi, ki jih slišimo: das Reden; slabšalno: das Gerede
prazno govorjenje leere Reden
govorjenje brez konca in kraja das Palaver
nerazumljivo govorjenje (nerazumljiv jezik) das Kauderwelsch
|
postati hripav od govorjenja sich heiser reden
pripraviti koga do govorjenja zum Sprechen bringen
spraviti samega sebe v bes z govorjenjem sich in Wut hineinreden - gozd [ó/ò] moški spol (-a; -ovi) der Wald (tudi rastlinstvo, botanika, gozdarstvo); gozdarstvo oskrbovan: der Forst; die Waldung; (hosta) das Holz; -wald ( rastlinstvo, botanikamočvirski Bruchwald, monsunski Monsunwald, tropski deževni Regenwald, tropski gorski Nebelwald, tropski sušni Trockenwald; geografija po vrsti, izkoriščanju: galerijski Galeriewald, nizki Niederwald, pašni Hütewald, produktiven Nutzwald, prebiralni Femelwald, trajni Dauerwald, varovalni Bannwald, visoki Hochwald, zaščitni Schutzwald; po drevju: iglasti Nadelwald, listnati Laubwald, mešani Mischwald, borov Föhrenwald, Kiefernwald, bukov Buchenwald, hrastov Eichenwald, smrekov Tannenwald, Fichtenwald)
bog gozda der Waldgott
izraba/izkoriščanje gozda die Waldnutzung, Forst(be)nutzung
rob gozda der Waldrand
krčenje gozda die Rodung, zgodovina die Neulandgewinnung
dovoljenje za krčenje gozda die Rodungsbewilligung
prositi za dovoljenje za krčenje gozda einen Rodungsantrag stellen
brez gozda unbewaldet, če je bil gozd posekan: entwaldet
z malo gozda pokrajina: holzarm, waldarm
porasel z gozdom bewaldet
gospodariti z gozdom gozdarstvo beforsten
gojitev gozdov der Waldbau
odmiranje gozdov das Waldsterben
škoda v gozdu/kršitev predpisov o varstvu polj in gozdov die Forstfrevel, der Frevel
varstvo gozdov der Forstschutz
gozdovi množina površine: das Waldland
gospodarjenje z gozdovi die Forstwirtschaft
zakon o gozdovih das Forstgesetz
proti gozdu waldwärts
v gozdu im Wald
v gozd in den Wald (hinein)
iz gozda aus dem Wald
po gozdu durch den Wald, im Wald
sprehod po gozdu der Waldspaziergang
kot v gozd, tako iz gozda wie man in den Wald hineinruft, so schallt es heraus
od samih dreves ne vidi gozda er sieht den Wald vor (lauter) Bäumen nicht
ti o volku, volk iz gozda wird der Wolf genannt, kommt er gerannt - gradbeni material moški spol der Baustoff, das Baumaterial
trgovina z gradbenim materialom der Bauhof
v trgovinah z gradbenim materialom im Baustoffhandel