Franja

zrak moški spol (-a …) die Luft (dovajani Zuluft, gorski Bergluft, hladni Kaltluft, izdihani Ausatmungsluft, morski Meeresluft, Seeluft, obtočni, krožeči Umluft, odhodni, izrabljeni Abluft, pihani Gebläseluft, podeželski Landluft, segreti die Heißluft, sekundarni Zweitluft, stisnjeni Druckluft, sveži Frischluft, topli Warmluft, višinski Höhenluft, vpihavani Blasluft, vroči Heißluft, zatohel Kellerluft, zgorevni/zgorevalni Verbrennungsluft, zgoščeni, stisnjeni [Preßluft] Pressluft, zimski Winterluft, v prostoru Raumluft, v sobi Zimmerluft); rudarstvo das Wetter; tehnika der Wind
čist zrak reine Luft (tudi figurativno)
potreben zrak der Luftbedarf
slab zrak schlechte Luft
zrak sklopke tehnika das Kupplungsspiel
stisnjen zrak tehnika die Pressluft
raketomet na stisnjen zrak die Pressluftkanone, Luftdruckkanone, pneumatischer Minenwerfer
raketa zrak-zemlja vojska die Luft-Boden-Rakete
raketa zrak-zrak die Luft-Luft-Rakete
zrak je čist die Luft ist rein
izsesati zrak iz (etwas) leerpumpen
pihati/spuščati zrak v tehnika (etwas) anblasen
vpihavati vroč zrak tehnika heißblasen
ki lahko dihajo zrak luftatmend
ki vsebuje zrak lufthaltig
… zraka Luft-
(čiščenje die Luftreinigung, dostop/vstop der Luftzutritt, dovajanje/dovod die Luftzufuhr, die Lufteinlauf, die Luftzuleitung, die Luftzuführung, der Luftzutritt, svežega zraka die Frischluftzufuhr, gibanje die Luftbewegung, gostota die Luftdichte, grelnik der Lufterhitzer, izmenjava, kroženje die Luftumwälzung, izpust der [Luftablaß] Luftablass, količina die Luftmenge, kontrola die Luftüberwachung, kroženje der Luftumlauf, odsesavanje die Luftabsaugung, odvod der Luftabzug, ohranjanje čistosti die Luftreinhaltung, onesnaženje/onesnaževanje die Luftverunreinigung, Luftverschmutzung, pomanjkanje der Luftmangel, požiranje medicina das Luftschlucken, predgrelnik der Luftvorwärmer, regulator der Luftregler, speljava die Luftleitung, sprememba die Luftveränderung, der Luftwechsel, temperatura die Lufttemperatur, utekočinjenje die Luftverflüssigung, vdor hladnega der Kaltlufteinbruch, vlaženje die Luftbefeuchtung, vlažilnik der Luftbefeuchter, vlažnost die Luftfeuchtigkeit, vsebnost der Luftgehalt, vstop der Lufteintritt, vstop svežega der Frischlufteintritt)
odvod zraka die Entlüftung
pravica luči in zraka pravo das Fensterrecht

iz zraka aus der Luft
vojska dejstvovanje iz zraka die Lufteinwirkung
ogled iz zraka die Sichtung
oskrba iz zraka die Luftversorgung
pogled iz zraka die Luftansicht
posnetek iz zraka die Luftaufnahme

na zrak an die Luft
iti na svež zrak frische Luft schöpfen
odpeljati se na zrak ins Freie fahren

na zraku an der Luft, in der Luft
kaljenje na zraku tehnika die Lufthärtung
obstojen na zraku luftbeständig
sušenje na zraku die Lufttrocknung
sušen na zraku luftgetrocknet

po zraku in der Luft, durch die Luft, transport: auf dem Luftweg
jadranje po zraku der Segelflugsport
letenje po zraku der Flug, (jahanje na metli) der Hexenritt
leteti po zraku (durch die Luft) fliegen
nositi po zraku listje: durch die Luft wirbeln
potreba po zraku der Luftbedarf
mahanje po zraku figurativno ein Schlag ins Wasser

v zrak in die Luft
strel v zrak der [Warnschuß] Warnschuss
dvigovati/metati v zrak in die Luft werfen, listje: aufwirbeln, kamenje pri eksploziji ipd.: aufschleudern
odleteti v zrak (eksplodirati) in die Luft fliegen
vreči v zrak in die Luft werfen, z eksplozijo: in die Luft sprengen/jagen
zleteti v zrak auffliegen (tudi živalstvo, zoologija)

v zraku in der Luft, letalstvo, živalstvo, zoologija im Flug
boj/bojevanje v zraku der Luftkampf
eksplozija v zraku die Luftexplosion
premoč v zraku die Luftüberlegenheit
oblast/prevlada v zraku die Luftherrschaft
zvok v zraku der Luftschall
živeč v zraku luftlebend
biti v zraku in der Luft liegen (tudi figurativno)
zavohati, da je nekaj v zraku Lunte/den Braten riechen

z zrakom mit der Luft
balon s segretim zrakom der Heißluftballon
čiščenje s stisnjenim zrakom die Druckwindreinigung
ki je v stiku z zrakom luftbestrichen
napolnjen z zrakom luftgefüllt
ogrevanje s toplim zrakom die Warmluftheizung
pištola z vročim zrakom die Heißluftpistole
kopel z vročim zrakom das Heißluftbad
ogrevanje s toplim zrakom die Luftheizung
zdravilišče z zdravilnim zrakom der Luftkurort
žilavenje z zrakom tehnika das Windfrischen

za zrak für die Luft, Luft-
jeklenka za stisnjen zrak die [Preßluftflasche] Pressluftflasche
cev za zrak der Luftkanal, das Luftrohr, pri potapljaški maski: der Schnorchel
kanal za zrak der Luftkanal
kompresor za zrak der Luftpresser, Luftkompressor
pomožni rezervoar za zrak der Hilfsluftbehälter
puhalo za zrak das Luftgebläse
posoda za stisnjeni zrak der Druckluftbehälter
reže za zrak der Lufteintritt
šoba za zrak die Luftdüse
ventil za dovajanje zraka das [Lufteinlaßventil] Lufteinlassventil
ventilator za sveži zrak das Frischluftgebläse
za stisnjeni zrak Druckluft-
(zavora die Druckluftbremse)
neprepusten za zrak luftdicht, luftundurchlässig
prepusten za zrak luftdurchlässig, (zračen) atmungsaktiv
neprepustnost za zrak die Luftundurchlässigkeit
prepustnost za zrak die Luftdurchlässigkeit
hlastati za zrakom nach Luft schnappen

zras|el (-la, -lo) skupaj: verwachsen
zrasel v kvarnem okolju otrok: milieugeschädigt ➞ → zrasti

zrel [éu] (-a, -o)

1. agronomija in vrtnarstvo reif (drevesno erntereif, baumreif, pflückreif, na pol halbreif, polno vollreif, užitno [genußreif] genussreif, za rezanje schnittreif, gozdarstvo za sečnjo hiebsreif, schlagreif); ausgereift
zrel za ustekleničenje vino: flaschenreif
zrel za zakol schlachtreif

2. biologija, medicina -reif (spolno geschlechtsreif, prezgodaj frühreif)
zrel za šolo otrok: schulreif

3. (doleten) mündig

4. figurativno -reif (za odločanje entscheidungsreif, spruchreif, za odpad schrottreif, za rušenje abbruchreif, za upokojitev pensionsreif)
zrel za rušenje baufällig
zrel za uprizoritev odrsko delo: bühnenfähig
biblično: zrel za žetev reif zur Ernte
|
v zrelih letih im reiferen Alter, in den reiferen Jahren

zrelost [é] ženski spol (-i …)

1. agronomija in vrtnarstvo die Reife (drevesna Erntereife, Baumreife, Pflückreife, mlečna Milchreife, polna Vollreife, polovična Halbreife, užitna [Genußreife] Genussreife, vina [Faßreife] Fassreife)

2. biologija, medicina die Reife (prezgodnja Frühreife, spolna Geschlechtsreife, za visokošolski studij Hochschulreife, za vstop v šolo Schulreife)

3. etnološko: die Mannbarkeit
obredi zrelosti Mannbarkeitsriten množina

4. pravo die Mündigkeit
zrelost za zakon pravo die Ehemündigkeit
pripoznati zrelost za zakon pravo komu (jemanden) als ehemündig erklären
|
stopnja zrelosti der Reifegrad

zrin|iti (-em) riniti s porivanjem: schieben; koga: drängen (noter hineindrängen, ven hinausdrängen, v kot in die Ecke drängen, vozilo s ceste von der Straße drängen)

zrn|o srednji spol (-a …) das Korn (tudi rastlinstvo, botanika) (koruzno Maiskorn, pelodno Pollenkorn, prašno Staubkorn, pšenično Weizenkorn, peska Sandkorn, popra Pfefferkorn, soli Salzkorn, toče Hagelkorn, žitno Getreidekorn), kavno, kakavovo, fižolovo: die Bohne (Kaffeebohne, Kakaobohne)
moknato zrno der Mehlkörper
figurativno zrno resnice ein Körnchen Wahrheit
debelina zrna die Körnung
debela zrna množina das Grobkorn
zastrupljena žitna zrna der Giftweizen
kava v zrnju der Bohnenkaffee
figurativno ločiti zrno od plev die Spreu vom Weizen trennen
| ➞ → zrnje

zvečer [é] am Abend, abends
danes zvečer heute [abend] Abend
včeraj zvečer gestern [abend] Abend
v ponedeljek zvečer am Montagabend, redno: montagabends
pozno zvečer am späten Abend, spätabends

zvenenj|e [ê] srednji spol (-a …) das Klingen ( medicinav ušesih Ohrenklingen)

zven|eti [é] (-im)

1. glas, zvon ipd.: klingen (hkrati z mitklingen, iz herausklingen, naprej weiterklingen, skupaj mitklingen, zusammenklingen mit)
votlo zveneti hohl klingen
podobno zveneti lingvistika anklingen

2. (doneti) tönen, schallen (iz herausschallen, naprej weitertönen, weiterschallen, skozi durchschallen, ven/iz heraustönen, herausschallen); (vibrirati) schwingen (skupaj z mitschwingen)
zveneti v ušesih in den Ohren schallen/klingen

3.
figurativno dobro/slabo zveneti sich gut/schlecht anhören
narobe mi zveni ein falscher Ton schwingt mit

zvest [é] (-a, -o)

1. človek, pes: treu; (lojalen) pflichttreu, gesinnungstreu; (vdan, ljubeč) anhänglich
zvest človek eine treue Seele
-treu (kralju königstreu, vladi regierungstreu, cesarju kaisertreu, ustavi verfassungstreu, zakonu/zakonom gesetzestreu)
biti/ostajati zvest komu/čemu (jemandem/etwas) die Treue halten/wahren, treu bleiben
ostati zvest obljubi ein Gelöbnis halten
ostati zvest samemu sebi sich selber treu bleiben

2. posnetek, slika, poročilo: wirklichkeitstreu; -getreu (delu, originalu werkgetreu, izvirniku/predlogi originalgetreu, v detajlih detailgetreu, besedilu textgetreu)
zvest naravi (realističen) naturnah

zvez|a¹ [é] ženski spol (-e …) povezava, način povezanoti: die Verbindung (miselna Gedankenverbindung)
notranja zveza (sovisnost) der Zusammenhang
(vzročna Ursachenzusammenhang); (nanašanje na) der Bezug, die Bezogenheit (zveza s predmetom obravnave Sachbezogenheit, Sachbezug)
brez zveze verbindungslos
brez zveze z zadevo sachfremd
figurativno imeti dobre zveze gute Verbindungen haben
v zvezi z in Verbindung mit, in Zusammenhang mit, in Bezug auf, betreffend
biti v zvezi z verbunden sein mit, sich beziehen auf, in Beziehung stehen mit, im Zusammenhang stehen mit, (etwas) betreffen
stopiti v zvezo z/s sich in Verbindung setzen mit, Verbindung aufnehmen mit

zvezd|a¹ [é] ženski spol (-e …) astronomija der Stern, das Gestirn (dvojna Doppelstern, glavna Hauptstern, Pasja Hundsstern, vodnica Leitstern)
zvezda repatica der Komet, der Schweifstern, Haarstern
figurativno srečna zvezda der Glücksstern, ein guter Stern
nesrečna zvezda der Unstern
zvezde/zvezd Stern-, Sternen-
(soj der Sternenglanz, svetlikanje die Sternstrahlung, vojna der Sternen-Krieg, ime der Sternname, oddaljenost die Sternentfernung)
ločna razdalja zvezde pod horizontom die Depression
brez zvezd sternlos
posut z zvezdami bestirnt, besternt, sternbesät
zvezda vzhaja/zahaja der Stern geht auf/unter
figurativno biti zapisano v zvezdah in den Sternen geschrieben stehen
obljubljati zvezde z nebes komu (jemandem) goldene Berge versprechen, das Blaue vom Himmel versprechen
videti zvezde Sterne sehen, od bolečin: die Engel singen hören
pod srečno zvezdo vom Glück begünstigt
rojen pod srečno zvezdo unter einem günstigen Stern geboren

zvez|ek² [é] moški spol (-ka …)

1. knjiga: der Band (dopolnilni Ergänzungsband, dvojni Doppelband, poskusni Probeband, trojni Dreifachband, zadnji [Schlußband] Schlussband, v četverki Quartband)
oznaka zvezka/za zvezek Bandbezeichnung
v dveh/ treh/petih/desetih zvezkih -bändig
( zweibändig/dreibändig/fünfbändig/zehnbändig)
v več/mnogih zvezkih mehrbändig/vielbändig
v enem zvezku einbändig

2. (snopič, revija) das Heft (mesečni Monatsheft, posamezen Einzelheft, posebni Sonderheft)
po zvezkih heftweise

zvok [ó] moški spol (-a …) fizika der Schall (ultra Ultraschall, v telesu Körperschall, Trittschall, v zraku Luftschall), der Ton (stereo Raumton, televizijski Fernsehton); (zven) der Klang, instrumenta: der Klang, der Ton (fanfare Fanfarenklang, Fanfarenton, flavte Flötenton, neprekinjen Dauerton, originalni Originalton)
… zvoka Schall-, Klang-, Ton-
(analiza die Klanganalyse, Schallanalyse, dušilec der Schalldämpfer, dušitev die Schalldämpfung, hitrost die Schallgeschwindigkeit, izpad der Tonausfall, kvaliteta die Tonqualität, lepota die Klangschönheit, merjenje Schallmessung, mešalec Tonmischer, naprava za snemanje das Schallaufnahmegerät, nosilec der Tonträger, oddajnik der Schallgeber, odjemnik der Tonabnehmer, ojačevalnik der Tonverstärker, predvajanje die Schallwiedergabe, pretvornik der Schallwandler, prevajanje die [Schalleitung] Schallleitung, prevodnik der [Schalleiter] Schallleiter, razširjanje die Schallübertragung, regulator barve die Klangblende, reprodukcija die Tonwiedergabe, snemanje die Schallaufnahme, širjenje die Schallausbreitung, višina die Tonlage, vpijanje Schallabsorption, zapisovalnik das Schallaufzeichnungsgerät, der Tonaufnehmer, das Tonaufnahmegerät, zapisovanje die Schallaufzeichnung, Tonaufzeichnung, die Tonaufnahme)
jakost zvoka die Schallstärke, Lautstärke
spreminjanje jakosti zvoka die Tonstärkeänderung
kamera za snemanje slike in zvoka die Bild-Ton-Kamera
obseg zvoka, ki jih lahko zaznava uho der Tonumfang
slišanje/zaznavanje zvoka das Hören
zmes zvokov das Klanggemisch
hiter kot zvok schallschnell
hitrejši kot zvok schneller als der Schall
ki duši zvok schalldämpfend
ki vpija zvok schallweich, schallabsorbierend
občutljiv za zvok schallempfindlich
prepusten za zvok schalldurchlässig
neprepusten za zvok schallundurchlässig
ki ima lep zvok klangschön

zvonenj|e [ê] srednji spol (-a …) das Klingeln, das Läuten
zvonenje v ušesih medicina das Ohrenklingen

zvoni|ti (-m)

1. zvon: läuten, klingen, tönen; (eine Glocke) ertönen lassen, läuten
divje zvoniti Sturm läuten
zvoniti mrliču (einen Toten) ausläuten, die Totenglocke läuten
zvoniti za začetek/konec česa (etwas) einläuten/abläuten, ausläuten
figurativno zvoniti z nogami mit den Beinen/Füßen baumeln

2. telefon, zvonec na vratih: klingeln, läuten, močno schrillen

3. zvonček, kravji zvonec: bimmeln

4.
zvoni mi v ušesih die Ohren klingen mir

žak|elj moški spol (-lja …) der Sack ➞ → vreča
figurativno maček v žaklju die Katze im Sack
spustiti mačka iz žaklja die Katze aus dem Sack lassen

žalost ženski spol (-i …)

1. die Trauer, die Traurigkeit, das Leid; (skrbi) der Kummer
veselje in žalost Lust und Leid, Freud und Leid
žalost in skrbi Kummer und Sorge
hiša žalosti das Sterbehaus, Trauerhaus
kupček žalosti človek: der Trauerkloß
od žalosti vor Gram, aus Kummer
gube od žalosti Kummerfalten množina
utapljati žalost v alkoholu seinen Kummer im Alkohol ertränken
predajati se žalosti sich dem Gram hingeben
zrediti se od žalosti Kummerspeck ansetzen

2.
na žalost leider, bedauerlicherweise
na mojo žalost zu meinem Leidwesen, zu meinem Bedauern

3.
religija Marija sedem žalosti Maria Sieben Schmerzen

žargon [ó] moški spol (-a …) der Jargon; die Sondersprache
strankarski žargon der Parteijargon, das Parteichinesisch
strokovni žargon der Fachjargon, das Fachchinesisch
vojaški žargon die Kasernensprache, Soldatensprache
govoriti v strokovnem žargonu fachsimpeln
govorjenje v strokovnem žargonu die Fachsimpelei

žarovzdrž|en (-na, -no) (v ognju obstojen) feuerfest