Franja

Zadetki iskanja

  • spusti|ti1 (-m) spuščati lassen (noter hineinlassen, hereinlassen, ven hinauslassen, herauslassen, gor hinauflassen, herauflassen, dol hinunterlassen, herunterlassen, mimo vorüberlassen, vorbeilassen …)
    spustiti ga/enega (prdniti) einen loslassen/ziehenlassen
  • spusti|ti2 (-m) spuščati (izpustiti) iz rok: loslassen, da pade: [fallenlassen] fallen lassen, na svobodo: auslassen, freilassen, ziehenlassen
    ne spustiti iz krempljev nicht aus den Krallen lassen
    spustiti z verige psa: losketten
    spustiti na svobodo divjo žival iz ujetništva: auswildern
    spustiti v vodo ribje mladice: einsetzen
    figurativno spustiti mačka iz žaklja die Katze aus dem Sack lassen
  • spusti|ti3 (-m) spuščati (znižati) herunterlassen, hinunterlassen, hinabsenken, herunterklappen, herablassen, gradbeništvo, arhitektura strop: abhängen
    pomorstvo spustiti sidro den Anker werfen
    spustiti čoln z ladje: ein Boot aussetzen
    spustiti zastavo v znamenje žalovanja: die Fahne auf halbmast setzen
    spustiti ceno mit dem Preis zurückgehen, den Preis herabsetzen
    spustiti v grob in die Grube senken
  • spusti|ti se1 (-m se) spuščati se

    1. sich auslassen, sich [fallenlassen] fallen lassen

    2. navzdol: herabsteigen, absteigen, niedersteigen, z vrvjo: sich abseilen; letalo: niedergehen
    spustiti se v jamo rudarstvo einfahren
  • spusti|ti se2 (-m se) spuščati se (iti) sich begeben
    spustiti se v boj zu Felde ziehen
    spustiti se v napad zum Angriff übergehen
    figurativno spustiti se v bitko z (jemandem) eine Schlacht liefern
    spustiti se v galop in Galopp fallen
    spustiti se v spopad auf Kollisionskurs gehen
  • spusti|ti se3 (- se) spuščati se megla: sich niedersenken, sich legen; noč: sich senken; cesta: abfallen
  • bitk|a ženski spol (-e …) die Schlacht (pomorska Seeschlacht, zračna Luftschlacht), (boj) das Gefecht (zračna Luftgefecht, pomorska Seegefecht)
    bitk narodov Völkerschlacht
    besedna bitk Wortgefecht, (prepirček) das Geplänkel
    prizor bitke slika: das Schlachtenbild
    bojevati bitko eine Schlacht schlagen
    spustiti se v bitko z (jemandem) eine Schlacht liefern
  • boj [ô] moški spol (-a …)

    1. vojska, šport der Kampf (v zraku Luftkampf, iz bližine Nahkampf, na tleh Bodenkampf, posameznikov Einzelkampf, ulični Straßenkampf, za naslov prvaka Titelkampf, za svobodo/osvobodilni Freiheitskampf); biološko, sociološko: der Kampf (za obstanek Daseinskampf, Kampf ums Dasein, Existenzkampf; za mezde Lohnkampf, za oblast Machtkampf, delavski Arbeitskampf, konkurenčni Konkurrenzkampf, kulturni Kulturkampf, predvolilni Wahlkampf, razredni Klassenkampf, smrtni Todeskampf); vojska v vojni, pri akcijah: die Kampfaktion, Kampfmaßnahmen množina, das Gefecht (pri umiku Rückzugsgefecht, v naselju Ortsgefecht, navidezen Scheingefecht); figurativno besedni boj, boj mnenj ipd.: der Streit (besedni Wortstreit, mnenj Meinungsstreit)

    2.
    boj proti čemu (zatiranje, odpravljanje, zdravljenje itd.) die Bekämpfung (bolečinam Schmerzbekämpfung, hrupu Geräuschbekämpfung/Lärmbekämpfung, inflaciji Inflationsbekämpfung, insektom Insektenbekämpfung, mamilom Rauschgiftbekämpfung, prahu: Staubbekämpfung, raku Krebsbekämpfung, tuberkulozi Tuberkulosebekämpfung, zločinom Verbrechensbekämpfung)
    boj na barikadah der Barrikadenkrieg
    boj na dveh frontah ein Kampf an zwei Fronten
    boj na nož ein Kampf bis aufs Messer, ein Kampf Mann gegen Mann
    boj na življenje in smrt ein Kampf auf Leben und Tod
    sposoben za boj kampffähig
    nesposoben za boj kampfunfähig
    pripravljen za boj kampfbereit, gefechtsbereit
    potek boja das Kampfgeschehen
    prizorišče boja der Kampfplatz
    brez boja kampflos
    naveličan boja kampfmüde
    udeleženec bojev der Kombattant
    območje bojev die Kampfzone, das Kampfgebiet
    opustiti boj den Kampf aufgeben
    iti v boj in den Kampf ziehen, figurativno auf die Barrikaden gehen
    spustiti se v boj zu den Waffen greifen, zum Kampf antreten
    izzvati na boj zum Kampf herausfordern
    za kar je divjal hud boj [heißumkämpft] heiß umkämpft
  • čoln [ou̯] moški spol (-a …)

    1. das Boot, -boot (bivalni Hausboot, vojska bojni Kampfboot, iz kože Fellboot, iz lubja Rindenboot, na nožni pogon Tretboot, na prosta vesla/na dvojno veslo Paddelboot, na vesla Ruderboot/Riemenboot; s kabino Kajütboot, dirkalni Rennboot, enojnotrupni Einhüllen-Boot, gumijast Schlauchboot, vojska hitri/torpedni vojska Schnellboot, vojska izkrcevalni Landungsboot, jurišni Sturmboot, motorni Motorboot, patruljni Patrouillenboot, pilotski Lotsenboot, pomožni Beiboot, rešilni Rettungsboot, torpedni Torpedoboot, zložljiv Faltboot)
    dolžina čolna die Bootslänge
    posadka čolna die Bootsbesatzung
    motor za čoln der Bootsmotor
    prikolica za čoln der Bootsanhänger/ večja: der Boottransporter
    krov za čoln das Bootsdeck
    voziti se s čolnom Boot fahren
    vožnja s čolnom die Bootsfahrt
    spustiti čoln ladja: ein Boot aussetzen
    izposojevalnica čolnov der Bootsverleih

    2. majhen na vesla: der Kahn
    voziti se s čolnom Kahn fahren
    vožnja s čolnom die Kahnfahrt

    3. velik, tovorni: der Kahn, der Lastkahn, der Schleppkahn

    4.
    gorski reševalni čoln der Ackja

    5.
    stavni čoln das Setzschiff

    6.
    čolni figurativno (čevlji) Kähne množina
  • drog1 [ó] moški spol (-a …) der Mast, die Stange, (kol) der Pfahl; -mast, -stange (brzojavni Telegrafenmast, Telegrafenstange, plezalni Kletterstange, Klettermast, za vklapljanje Schaltstange, za vleko Abschleppstange, za zastavo Fahnenmast, gladilni Polierstange, iztepalni Klopfstange, jarmski Spurstange, cestne svetilke Laternenpfahl, Laternenmast, krmilni Steuersäule, Steuerstange, Lenkstange, lomilni Brechstange, nihalkin Schwingenstange, pogonski Treibstange, prebojni Stoßstange, regulacijski Regelstange, ročični Kurbelstange, semaforski Ampelmast, spojni Kuppelstange, tipalni Fühlerstange, vlečni Zugstange)
    Panhardov drog der Panhardstab
    totemski drog der Totempfahl
    pomorstvo boja z drogom die Spierentonne
    les za drogove das Mastenholz
    spustiti zastavo na pol droga die Fahne auf halbmast setzen
  • galop [ô] moški spol (-a …) der Galopp; der Handgalopp
    dirkalni galop gestreckter Galopp, die Karriere
    lahen galop der Kanter
    teči v lahnem galopu kantern
    pognati v galop in Galopp setzen
    spustiti/pognati se v galop in Galopp fallen
    podoben galopu galoppartig
  • jadr|o1 srednji spol (-a …) pomorstvo das Segel
    drugo letno jadro die Fock
    glavno jadro Großsegel
    košno jadro Marssegel
    križno jadro Bagiensegel, Kreuzsegel, Rahsegel
    latinsko jadro der Besan, das Lateinersegel
    letno/sprednje jadro der Klüver
    ročno jadro Handsegel
    slepo jadro die Blinde
    sončno jadro Sonnensegel
    sošno jadro Gaffelsegel
    sprednje trikotno jadro Stagsegel
    štirikotno sprednje jadro die Breitfock
    visoko jadro Hochsegel
    vmesno jadro Sprietsegel
    vršno jadro Bramsegel
    površina jadra die Segelfläche
    jadra množina das Segelwerk
    namestiti jadra auftakeln
    razpeti jadra die Segel hissen
    sneti jadra abtakeln
    spustiti jadra die Segel streichen
    s polnimi jadri mit vollen Segeln (tudi figurativno)
    brez jader segellos
    figurativno vzeti komu veter iz jader (jemandem) den Wind aus den Segeln nehmen
    izdelovalec jadrer der Segelmacher
  • mač|ek1 moški spol (-ka …) živalstvo, zoologija der Kater
    obuti maček der gestiefelte Kater
    figurativno star maček ein alter Fuchs/Hase
    maček v žaklju die Katze im Sack
    kupiti mačka v žaklju die Katze im Sack kaufen
    spustiti mačka iz žaklja die Katze aus dem Sack lassen
    režati se kot pečen maček grinsen wie ein Honigkuchenpferd, grinsen wie ein Primmeltopf
    kot maček okoli vrele kaše wie die Katze um den heißen Brei, izogibati se čemu pri govorjenju: herumreden um
  • mimo1 prislov vorbei, um; vorüber
    biti mimo [umsein] um sein, [vorbeisein] vorbei sein
    ura, teden, mesec, leto: [herumsein] herum sein; vorbei-, vorüber- (hiteti vorbeieilen, hoditi vorbeigehen, leteti vorbeifliegen, mahniti vorbeihauen, moči vorbeikönnen, morati vorbeimüssen, peljati se vorbeifahren, smeti vorbeidürfen, spustiti vorüberlassen, teči vorbeifließen)
  • mimo2 predlog: vorbei an, vorüber an, entlang an
    z glagolom: mimo Xa an X vorbei-/vorüber-
    hiteti mimo Xa an X vorbeieilen, vorübereilen
    hoditi/iti mimo … vorbeigehen an …, figurativno vorübergehen an … (mimo teh spoznanj an diesen Erkenntnissen)
    govoriti drug mimo drugega aneinander vorbeireden
    korakati mimo Xa an X vorbeimarschieren
    leteti mimo Xa an X vorbeifliegen
    mahniti mimo vorbeihauen, figurativno danebenliegen, danebengreifen, sich irren
    moči mimo vorbeikönnen (ne morem mimo ich kann nicht vorbei)
    morati mimo Xa an X vorbeimüssen (moram mimo Xa ich [muß] muss an X vorbei)
    peljati mimo Xa vorbeiführen an X
    peljati se mimo Xa vorbeifahren an X
    pogledati mimo Xa an X entlangblicken
    smeti mimo Xa an X vorbeidürfen
    spustiti mimo vorüberlassen
    ustreliti mimo fehlschießen
    zdrveti mimo vorbeischießen, vorbeirasen
    naj gre ta kelih mimo mene mag dieser Kelch an mir vorübergehen
    mimo vrste außer der Reihe
  • napa|sti (-dem) napadati vojska angreifen (tudi figurativno): na cesti ipd.: (planiti nad) überfallen, herfallen über, iz zasede: jemandem auflauern, s skokom: jemanden anspringen; agronomija in vrtnarstvo škodljivci, bolezen rastlino: befallen; figurativno angreifen, jemanden anfeinden, (spustiti se v boj) losziehen (gegen/über), loslegen (gegen), jemandem aufs Leder rücken, (skočiti v hrbet) in den Rücken fallen
  • odpre|ti [é] (-m) odpirati

    1. öffnen, aufmachen; kaj zaklenjenega: aufschließen; na silo: (etwas) erbrechen, aufbrechen; na široko: sperrangelweit aufmachen, usta: aufsperren, aufreißen (den Rachen weit aufreißen); z muko: aufbekommen, aufkriegen, aufbringen

    2. pipo, nastavitveni gumb: andrehen, aufdrehen (do konca voll aufdrehen); z vrtenjem ročice: aufkurbeln, (spustiti) herunterkurbeln, herunterdrehen

    3. (na določen način :) z dviganjem: aufklappen, s porivanjem: aufschieben, z razstreljevanjem: aufsprengen; z rezanjem: aufschneiden, s trganjem: aufreißen, z varjenjem: aufschweißen, z vlečenjem: aufziehen, z dletom: aufmeißeln, z izbijačem: aufstemmen, s kleščami: aufkneifen, s kljuko: aufklinken, s sunkom: aufstoßen, s treskom: aufkrachen, z zobmi: aufbeißen

    4. prireditev, muzej ipd.: eröffnen (ponovno [wiedereröffnen] wieder eröffnen), slavnostno: einweihen

    5.
    odpreti ordinacijo/pisarno zdravnik, odvetnik ipd.: sich niederlassen
    |
    figurativno odpreti oči komu (jemandem) die Binde von den Augen nehmen, (jemandem) ein Licht aufstecken
    figurativno samo da usta odpre, že laže er lügt, wenn er den Mund auftut
  • pasti1 (padem) padati

    1. k tlom: fallen, ostro, hitro: stürzen, počasi, mehko: sinken (navzdol hinunterfallen, hinunterstürzen, niederstürzen, niedersinken, niederfallen, herunterfallen, herabfallen, herabsinken, nazaj zurückfallen, zurückstürzen, zurücksinken, vznak hintenüberstürzen, hintenüberfallen); pri plezanju ipd.: abstürzen; na kolena, nos: hinfallen, hinschlagen, stürzen; komu na glavo ipd.: einstürzen auf; strmoglavo: herabstürzen; treščiti navzdol na: aufschlagen auf; z veliko silo - iz letala, vozila: hinausgeschleudert werden
    globoko/nizko pasti tief sinken, tief gefallen sein (tudi figurativno)
    figurativno pasti iz oblakov aus allen Wolken fallen
    pasti iz okvira aus dem Rahmen fallen
    pasti na glavo auf den Kopf fallen (tudi figurativno, saj nisem na glavo padel ich bin ja nicht auf den Kopf gefallen)
    pasti na kolena auf/in die Knie sinken
    pasti na noge auf die Füße fallen (tudi figurativno)
    pasti naprej vornüberfallen, nach vorn sinken
    pasti na rit aufs Kreuz fallen, figurativno von den Socken sein
    pasti na tla auf den Boden fallen, šport zu Boden gehen (tudi figurativno)
    pasti nazaj zurückfallen, zurücksinken

    2. (spustiti se) zavesa: fallen

    3. (znižati se) temperatura, termometer, tlak, barometer, cene: fallen, naglo: stürzen
    vrednost pade čemu (etwas) sinkt im Wert

    4. figurativno na bojišču, žrtve, trdnjave, tabuji: fallen; v vojni: im Kriege bleiben; od izčrpanosti: hinfallen, umfallen, (umreti) tot umfallen
    pasti skup (pasti v nezavest, sesesti se) umkippen, zusammenbrechen, zusammenfallen, zusammenklappen
    pasti v nezavest in Ohnmacht fallen, wegkippen

    5. pri izpitu: durch ein/das Examen fliegen, bei einer/der Prüfung durchfallen

    6. funkcionar, dostojanstvenik, dekle: zu Fall kommen

    7. pogled, senca, sum, strel: fallen

    8.
    pasti po kom: sich auf (jemanden) stürzen

    9.
    pasti v kako zadevo, čudno reč: hineinschlittern (in)

    10.
    pasti v (planiti v) hereinplatzen
    pasti v besedo (skočiti v besedo) ins Wort fallen
    pasti okrog vratu (planiti) um den Hals fallen

    11. (priti) fallen
    pasti v kremplje in die Klauen fallen
    pasti v naročje in den [Schoß] Schoss fallen
    pasti v nemilost in Ungnade fallen
    pasti v roke in die Hand fallen
    pasti v neprave roke in unrechte Hände fallen
    pasti v ekstazo in Ekstase geraten

    12. (bosti)
    pasti v oči ins Auge springen, auffallen
    |
    figurativno pasti v vodo ins Wasser/unter den Tisch fallen
    figurativno stati in pasti z stehen und fallen mit
    figurativno kocka je padla der Würfel ist gefallen
    ne bo ti padla krona z glave es wird dir kein Stein/Zacken aus der Krone fallen
    figurativno srce mu je padlo v hlače ihm fiel das Herz in die Hosen
    mrena mu je padla z oči ihm fiel es wie Schuppen von den Augen
    figurativno jabolko ne pade daleč od drevesa der Apfel fällt nicht weit vom Stamm
    nobeden ni učen z neba padel es ist noch kein Meister vom Himmel gefallen
    pasti z lune vom Mond gefallen sein
    X ni na gobec padel X ist nicht auf den Mund gefallen
    pasti iz vloge aus der Rolle fallen
    pasti iz vseh oblakov aus allen Wolken fallen
    kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade wer andern eine Grube gräbt, fällt selbst hinein
    kdor visoko leta, nizko pade Hochmut kommt vor dem Fall
    | ➞ → pripasti, priti, spadati, sprejeti, upasti, zapasti
  • pogon1 [ô] moški spol (-a …) tehnika der Antrieb (hidravlični hydraulischer), die Antriebsart, vozni: der Fahrantrieb, strojev, sistemov: der Betrieb
    pogon s človeško močjo Antrieb mit Muskelkraft
    (motor) der Motor; -antrieb (dizelski Dieselantrieb, jermenski Riemenantrieb, kardanski Kardanantrieb, lastni Eigenantrieb, motorni Motorantrieb, na nihalo Pendelantrieb, obračalni Schwenkantrieb, odrivni Rückantrieb, parni Dampfantrieb, plazemski Plasmaantrieb, plinski Gasbetrieb, pomožni Hilfsantrieb, Reserveantrieb, prednji Vorderradantrieb, Frontantrieb, propelerski Propellerantrieb, raketni Raketenantrieb, reaktivni Strahlantrieb, Düsenantrieb, Rückstoßantrieb, ročični Kurbelantrieb, ročni Handantrieb, strojni Maschinenantrieb, na štiri kolesa Vierradantrieb, Allradantrieb, turbinski Turbinenantrieb, verižni Kettenantrieb, na zadnja kolesa Hinterradantrieb, z vzmetjo Federantrieb)
    spraviti/spustiti v pogon in Betrieb setzen/nehmen, in Gang setzen, ponovno: wieder gängig machen
    na … pogon -getrieben, -angetrieben, -betrieben
    (motorni motorgetrieben, motorangetrieben, raketni raketengetrieben, ročni handbetrieben, turbinski turbinengetrieben)
  • pol2 [ou̯]

    1. hiše, štruce, knjige, leta, litra, sveta, ure: das halbe Haus/eine Haushälfte, der halbe Laib, das halbe Buch, ein halbes Jahr/ein Halbjahr, ein halber Liter, die halbe Welt, eine halbe Stunde
    pol resnice die halbe Wahrheit

    2.
    eden/dva/tri/osem/ deset in pol eineinhalb/anderthalb, zweieinhalb, dreieinhalb, achteinhalb, zehneinhalb

    3.
    šport pol točke der Halbpunkt
    glasba pol tona der Halbton
    znižanje/zvišanje za pol tona die Halbtonerniedrigung/ Halbtonerhöhung

    4.
    pol dneva einen halben Tag, delati: halbtags
    na pol ure/leta halbstündlich, halbjährlich
    na pol buden, zrel [halbwach] halb wach, halbreif
    na pol ušesa poslušati: mit halbem Ohr
    na pol poti auf halbem Wege, auf halber Strecke
    spustiti zastavo na pol droga die Fahne auf halbmast setzen
    čez pol strani halbseitig

    5. prerezati:
    čez pol durch die Mitte
    na pol in zwei Hälften
    zmanjšati na pol halbieren
    deliti: pol-pol halbe-halbe

    6.
    figurativno baba in pol, dedec in pol Super-, Pfunds- (eine Superfrau, ein Superkerl/Pfundskerl)