Franja

Zadetki iskanja

  • rásti (rástem) imperf.

    1. crescere:
    fant lepo raste il ragazzo cresce bene
    rasti v revščini crescere nell'indigenza

    2. crescere, prosperare:
    ekst. v teh krajih raste dobro vino da queste parti si produce un buon vino

    3. crescere, accrescersi, aumentare:
    družina raste la famiglia si accresce
    cene rastejo i prezzi crescono, aumentano
    raste nezadovoljstvo ljudi cresce il malcontento popolare

    4. (po intenzivnosti) crescere, ingrossare, aumentare; (glede na količino) crescere; (po glasnosti) crescere, salire, innalzarsi, levarsi; (razvijati se) crescere, maturare:
    hrup je rastel il frastuono aumentava, ingrossava
    dolgovi rastejo i debiti crescono
    cene naglo rastejo i prezzi lievitano
    melodija je rastla la melodia saliva
    rasti v dobrega športnika maturare in un buon atleta

    5. pren. crescere, delinearsi:
    v okolici rastejo nove hiše tutt'intorno crescono nuove case
    iz kosa lesa je pod nožem rastla figurica dal legno si delineava sotto l'azione del coltello una figurina

    6. farsi più sicuro (di sé), più fiero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. greben mu raste gli sta crescendo la cresta
    kupček mu raste il suo patrimonio cresce, si accresce
    pren. slišati travo rasti avere un udito finissimo
    iron. videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
    rasti komu čez glavo non prendere più in considerazione, non farci più caso, averne le tasche piene
    rasti v očeh koga crescere nella stima di qcn.
    tak človek ne raste za vsakim plotom di uomini così s'è perso lo stampo
    med. rasti (v zobnih jamicah) inalveolarsi
    rasti v veje ramificare
    PREGOVORI:
    iz malega raste veliko il grande viene dal piccolo
  • dèž (-ja) m

    1. pioggia:
    dež curkoma lije piove a dirotto
    dež pada, rosi piove, pioviggina
    dež je ponehal ha smesso di piovere
    pog. dež gre piove
    dež škrablja po strehi la pioggia picchia sul tetto
    stati na dežju stare sotto la pioggia
    pren. govoriti ko dež parlare fitto
    pren. držati se ko dež v pratiki fare, tenere il muso
    biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere grande, urgente bisogno di qcs.
    pripravljati se na dež stare per piovere
    pren. rasti kot gobe po dežju crescere come i funghi dopo la pioggia
    droben dež pioggerellina
    gost dež pioggia fitta

    2. pren.
    dež krogel, ognjeni dež pioggia di pallottole, di fuoco

    3. pren. (velika količina, veliko število) pioggia:
    meteorski dež pioggia di stelle cadenti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lasje počesani na dež capelli tagliati a casco
    kem. kisli dež pioggia acida
    agr. umetni dež pioggia artificiale
    pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
    PREGOVORI:
    za dežjem sonce sije al piangere tien dietro il ridere
  • góba (-e) f

    1. bot. fungo:
    nabirati gobe raccogliere funghi
    rasti kakor gobe po dežju venire su come i funghi
    strupene gobe funghi velenosi
    užitne gobe funghi commestibili, mangerecci, eduli
    kresilna goba esca
    hišna goba fungo delle case, struggilegno (Merulius lacrimans)
    betičaste gobe clavariacee (Clavariaceae)
    cevaste gobe, cevarke boleti (Boleti)
    lističaste gobe agaricacee (Agaricaceae)

    2. (kar je po obliki podobno gobi)
    atomska goba fungo atomico
    goba za krpanje uovo da rammendo

    3. spugna:
    morska, plastična goba spugna, spugna artificiale

    4. pren. (pijanec) spugna:
    piti kakor goba bere come una spugna
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. imeti gobo v želodcu bere come una spugna
    pren. iti po gobe morire, tirare le cuoia, andare al diavolo, andare in rovina
    govori, ko da se je norih gob najedel parla a casaccio, a vanvera
  • plánka (-e) f pog.

    1. (deska) asse, tavola

    2. pl. planke steccato:
    pren. skakati čez planke correre la cavallina, mettere le corna
    pren. videti travo rasti in slišati planke žvižgati vedere e sentire cose impossibili

    3. pl. planke žarg. šport. lato, banda (della pista)
  • pustíti (-ím) | púščati (-am) perf., imperf.

    1. lasciare:
    pustiti vrata nezaklenjena lasciare aperta la porta
    pustiti koga pri miru lasciare in pace qcn.

    2. (z nedoločnikom) lasciare, fare, permettere:
    pustiti si rasti brado lasciarsi crescere la barba
    pustiti testo vzhajati far, lasciar lievitare l'impasto
    pustiti koga spati lasciar dormire qcn.
    pusti mu oditi lascialo andare

    3. (povzročiti, povzročati, da kje kaj je, ostane) lasciare:
    tat ni pustil prstnih odtisov il ladro non ha lasciato le impronte digitali
    bolezen lahko pusti hude posledice la malattia può lasciare gravi conseguenze

    4. (zapustiti, zapuščati) lasciare, abbandonare:
    vsi so ga pustili, le pes mu je ostal zvest tutti lo abbandonarono, solo il cane gli rimase fedele

    5. distaccare, distanziare, seminare:
    najboljši je začel puščati za seboj tekača za tekačem il corridore più forte cominciò a distanziare i concorrenti uno dopo l'altro

    6. (nehati, nehavati) lasciare, abbandonare, smettere:
    pustiti delo, kajenje lasciare il lavoro, smettere di fumare

    7. gocciolare, grondare, versare, colare:
    lonec pušča la pentola perde

    8. perforare:
    med. nekdaj puščati kri salassare, fare un salasso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pustiti koga čakati farsi aspettare
    pustiti koga pozdraviti mandare i saluti per qcn.
    pustiti se prositi farsi pregare
    le kje si pustil pamet come mai hai potuto essere così sciocco
    pren. pustiti domišljiji prosto pot fantasticare
    pren. pustiti komu proste roke dare carta bianca a qcn.
    pustimo to lasciamo perdere
    pustiti koga iz misli dimenticarsi di qcn.
    ne pustiti koga izpred oči tenere d'occhio qcn.
    pustiti tovarno v obratovanje mettere in esercizio una fabbrica
    pustiti ves denar v gostilni spendere tutto sbevazzando
    ne pustiti do sebe essere inavvicinable
    puščati barvo perdere il colore
  • rást (-í) f

    1. crescita, sviluppo; ekst. aumento, espansione, incremento; ekon. rialzo; med. proliferazione (tudi pren.):
    rast drevja, živali crescita degli alberi, degli animali
    številčna rast prebivalstva aumento (numerico) della popolazione
    rast proizvodnje incremento della produzione
    špekulirati na rast giocare al rialzo
    ekon. gospodarska rast crescita economica
    bot. blazinasta rast vegetazione pulvinata
    gozd. rast celic citogenesi
    fiziol. rast zob dentizione

    2. statura, corporatura, complessione; taglia:
    močne, visoke rasti di complessione robusta, alta
    sosed je moje rasti il vicino ha la mia statura

    3. ekst. vegetazione
  • razdóbje (-a) n periodo; fase; ciclo:
    sušno razdobje periodo di siccità
    razbdobje povojne obnove dežele il periodo, la fase della ricostruzione postbellica del paese
    razdobje gospodarske rasti periodo di espansione economica
    zlato razdobje (doba)
    latinske književnosti il periodo aureo della letteratura latina
  • slíšati (-im) imperf.

    1. udire, sentire:
    govori glasneje, da bomo slišali parla più forte perché ti si possa sentire
    naredil se je, kot da ni slišal fece finta di non aver sentito
    na levo uho ne sliši non sente dall'orecchio sinistro
    iron. lepe stvari sem slišal o tebi ne ho sentite di belle sul tuo conto

    2. (v medmetni rabi izraža opozorilo, omiljen ukaz, podkrepitev tditve, prošnjo za razumevanje):
    slišite, letalo! sentite: un aereo!
    slišiš, kaj ti pravim? hai sentito quel che ti ho detto?
    vse je v redu, slišite, lepo je bilo tutt'è a posto, davvero, è stato bello
    a slišite, gospod, tako ne gre senta, signore: così non va
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne hoteti slišati o čem non voler saperne di qcs.
    pren. ne moči niti slišati o kom non sopportare qcn.
    pren. koga sploh ne slišati več non ubbidire qcn.
    pren. videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole
  • tráva (-e) f

    1. erba:
    spomladi trava zeleni in primavera l'erba verdeggia
    grabiti, kositi, sušiti travo rastrellare, falciare, seccare l'erba
    pohoditi, pomendrati, potlačiti travo calpestare l'erba
    popleti, požeti travo strappare, falciare l'erba
    gosta, mehka, visoka trava erba folta, tenera, alta
    naročje trave un fascio d'erba
    angleška trava erba inglese
    gorska, gozdna, močvirska trava erba montana, boschiva, palustre
    pren. bilo jih je kot listja in trave erano una massa, a bizzeffe
    ne hodi po travi non calpestare l'erba, il manto erboso
    evf. ne bo več dolgo trave tlačil è prossimo a morire, tirerà presto le cuoia
    žarg. kaditi, uživati travo fumare l'erba
    pren. videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole
    slišati travo rasti sentir crescere l'erba

    2. pl. trave bot. graminacee (sing. -ea) (Graminaceae):
    klasasta trava spigata
    latasta trava poa (Poa)
    volnata medena trava bambagione (Holcus lanatus)
    morska trava zostera (Zostera marina)
    pasja trava pannocchina, erba mazzolina (Dactylis glomerata)
    trava opoldnevnica erba cristallina (Mesembryanthenum cristallina)
    PREGOVORI:
    trava na sosedovem vrtu je zmeraj bolj zelena l'erba del vicino è sempre più verde
  • vídeti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. vedere;
    spet videti rivedere
    razločno videti vedere chiaramente
    v sanjah videti vedere in sogno, sognare
    ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
    (kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
    v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
    videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile

    2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
    bil je videti utrujen sembrava stanco
    utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese

    3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
    rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
    ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
    rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste

    4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
    vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
    takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
    vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
    vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
    ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
    posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
    belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
    šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
    videti le denar pensare soltanto ai soldi
    ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
    tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
    povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
    videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
    videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
    le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
    videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
    živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
    vse videti črno essere pessimista
    hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
    rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
    veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
    rada se vidita quei due filano
    zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
    več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
    o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta

    B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
    iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
    toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
    otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista
  • zaostájanje (-a) n ritardo; indugio:
    zaostajanje v rasti ritardo nella crescita; (pri rastlini) l'imbozzacchire
    zaostajanje proizvodnje ritardo della produzione
  • zaostájati (-am) | zaostáti (-stánem) imperf., perf.

    1. rimanere indietro:
    zaostajati za skupino rimanere indietro rispetto al gruppo

    2. ritardare:
    ura večkrat zaostane l'orologio ritarda spesso, è spesso indietro
    zaostajati v rasti, duševno ritardare nella crescita, ritardare psichicamente

    3. (biti po vrednosti za čim) non raggiungere, essere da meno:
    zaostajati za sosednimi državami po številu avtomobilov non raggiungere i paesi vicini per numero di veicoli
    prevod ne zaostaja za izvirnikom la traduzione non è da meno dell'originale

    4. tardare, essere in ritardo:
    zaostajati za pol leta z delom, s plačilom essere in ritardo di un anno col lavoro, coi pagamenti

    5. šol. (zaostati, ne izdelati) essere bocciati (in); ripetere (l'anno);
    zaostati iz matematike prendere un insufficiente in matematica
    zaostati v petem razredu ripetere la V elementare
  • žvížgati (-am) | žvížgniti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. fischiare, fischiettare; zufolare; dare segni col fischio:
    veselo žvižgati fischiettare allegramente
    lokomotiva žvižga la lomotiva fischia

    2. fischiare, sibilare:
    krogle so žvižgale nad njihovimi glavami le pallottole gli sibilavano sopra le teste
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tako plesati, kot kdo žvižga lasciarsi comandare a bacchetta da qcn.
    iti rakom žvižgat (in ribam gost) andare al diavolo, a monte; morire, lasciarci le penne
    videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole, aver mangiato le cicerchie

    B) žvížgati se (-am se) imperf. refl. pog. (biti mar) infischiarsene; vulg. sbattersene
Število zadetkov: 13