Franja

Zadetki iskanja

  • čàs (čása) m

    1. tempo:
    čas teče, beži il tempo corre, vola
    čas se vleče il tempo si trascina
    enota časa unità di tempo
    s časom (sčasom) col tempo

    2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
    zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
    že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
    od časa do časa di tempo in tempo
    pred časom (non molto) tempo fa
    vsake toliko časa ogni tanto
    od tistega časa da allora
    seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi

    3. omejeno trajanje
    a) s katerim človek razpolaga: tempo:
    nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
    izgubljen, zapravljen čas tempo perso
    prosti čas tempo libero
    b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
    čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
    zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
    o pravem času in tempo
    pred časom (predčasno) anzi tempo
    obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
    delovni čas giornata, settimana lavorativa
    c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
    to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
    č) trajanje v letu: stagione:
    čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
    poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
    d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
    čas mladosti gioventù
    čas staranja vecchiaia

    4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
    povojni čas dopoguerra
    v prejšnjih, davnih časih una volta
    za časa Rimljanov al tempo dei romani
    v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
    prve čase (sprva) in un primo tempo
    dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
    prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
    začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
    stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
    čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
    s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
    pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
    pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
    pridobiti na času guadagnare tempo
    iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
    biti dolgčas (komu) annoiarsi
    že lep čas da parecchio tempo
    imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
    biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
    presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
    biti na tesnem s časom avere poco tempo
    za božji čas! per l'amor del cielo
    čas celi rane il tempo è un gran medico
    pustimo času čas diamo tempo al tempo
    čas je zlato il tempo è denaro
    astr. sončni čas tempo solare
    krajevni čas tempo locale
    greenwiški čas tempo di Greenwich
    fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
    fot. čas osvetlitve tempo di posa
    jur. čakalni čas termine di attesa
    čas zastaranja termine di prescrizione
    šport. rekorden čas tempo record
    lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
    sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
    prislovno določilo časa complemento di tempo
    o pravem času a tempo debito
    zob časa le ingiurie del tempo
    v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
    gastr. čas kuhanja tempo di cottura
    izdelavni čas tempo di lavorazione
    inform. resnični čas tempo reale
    teh. dodatni čas tempo supplementare
    agr. čas jagnjetenja agnellatura
    čas med dvema košnjama erbatura
    čas sajenja piantatura
    PREGOVORI:
    čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
    čas vse poravna il tempo è galantuomo
  • délo (-a) n

    1. lavoro; opera:
    fizično, umsko delo lavoro manuale, intellettuale
    kvalificirano delo lavoro qualificato
    vreči se na delo buttarsi a lavorare
    zagristi, zakopati se v delo darsi con accanimento a un lavoro
    prenehati z delom finire, smettere di lavorare
    začeti z delom cominciare a lavorare; cominciare un lavoro

    2. (trud, napor) fatica, sforzo

    3. (delanje, vezanje na neko področje) lavoro, opera, attività:
    pedagoško, politično delo opera pedagogica, attività politica
    pisateljsko delo opera, attività letteraria

    4. (kar se uresničuje z delom) lavoro:
    važno, zahtevno delo lavoro importante, impegnativo
    gradbena, mizarska, obrtniška, vzdrževalna dela lavori edili, di falegnameria, artigianali, di manutenzione
    hišna dela (opravila) lavori domestici, faccende

    5. (kar je uresničeno z delanjem, zlasti na umetniškem področju) opera; lavoro; prodotto:
    dramska, pesniška, literarna dela opere drammatiche, poetiche, letterarie
    (izdelek) industrijsko, ročno delo prodotto industriale, manufatto

    6. (zaposlitev, služba) lavoro:
    dobiti, iskati delo trovare, cercare lavoro
    biti brez dela essere senza lavoro
    odpustiti koga z dela licenziare qcn.
    priložnostno, redno, sezonsko delo lavoro occasionale, saltuario, lavoro regolare, stagionale
    honorarno, nadurno delo lavoro straordinario, a cottimo
    dela prosti dnevi giornate non lavorative
    izostanek od dela assenza dal lavoro
    kmečko delo lavoro agricolo
    delo v rudniku lavoro in miniera
    delo pri stroju lavoro a una macchina

    7. fiz. lavoro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. delitev dela divisione del lavoro
    zal. izbrano delo opere scelte
    zal. zbrano delo opera omnia
    prisilno delo lavori forzati
    delo ne more čakati il lavoro è urgente
    propaganda je opravila svoje delo la propaganda ha raggiunto i suoi obiettivi
    živeti od dela svojih rok vivere dei frutti del proprio lavoro
    ne prijeti za nobeno delo non voler lavorare, essere uno sfaticato
    (kaj) biti na delu agire, essere all'opera
    (kaj) biti v delu starsi finendo
    (kaj) biti nekoga delo essere opera di qcn.
    delo gre (komu)
    od rok il lavoro procede veloce
    rediti se od dela drugih vivere alle spalle degli altri
    mitol. Herkulova dela le fatiche di Ercole
    delo skupščine i lavori dell'assemblea
    delo na domu lavoro a domicilio
    delo na črno lavoro nero
    nesreča pri delu infortunio sul lavoro
    javna dela lavori pubblici
    kazalo del in avtorjev indice delle opere e degli autori
    to je delo mojih rok è opera delle mie mani
    poročati o svojem delu rendere conto del proprio operato
    jur. delo (in plačilo) sodnega izvedenca vacazione
    šol. delo za določen čas precariato
    PREGOVORI:
    brez dela ni jela chi non lavora non mangia
    delo mojstra hvali l'opera loda il maestro
    po delu plačilo chi ben lavora, ben raccoglie
  • elektrón (-a) m fiz. elettrone:
    negativni elektron elettrone negativo
    pozitivni elektron elettrone positivo, positrone
    prosti elektron elettrone di conduzione, elettrone libero
    valenčni elektron elettrone di valenza
  • izvájati (-am) | izvêsti (-vêdem) imperf., perf.

    1. mettere in atto, attuare; eseguire:
    izvajati gradbena dela eseguire opere edilizie
    šport. izvajati vaje na orodju eseguire esercizi sugli attrezzi
    šport. izvajati prosti strel battere un calcio di punizione

    2. eseguire (un brano musicale); (uprizarjati, igrati) presentare, dare

    3. dedurre; concludere

    4. (izpeljati, izpeljavati) lingv. derivare

    5. lingv. formare:
    izvajati superlativ formare il superlativo
  • kisík (-a) m kem. ossigeno (O):
    med. aparat za kisik ossigenatore
    dvovalentni kisik ossigeno bivalente
    prosti kisik ossigeno libero
    teh. tekoči kisik ossigeno liquido
  • lèt (-a) m

    1. volo:
    let ptičev, metuljev il volo degli uccelli, delle farfalle
    let bombnikov il volo dei bombardieri
    dolžina leta granate gittata del proiettile
    ptica je v letu lovila mušice l'uccello cacciava i moscerini al volo

    2. aer. (polet) volo:
    odpovedati let disdire il volo
    čarterski let volo charter
    drsni let volo planato
    linijski let volo di linea
    nadzvočni let volo supersonico
    nizki let volo radente
    prosti let volo libero (con deltaplano)
    strmoglavi let volo in picchiata

    3. šport. volo (dal trampolino da sci)

    4. navt. lato (del triangolo di percorso)
  • pàd (páda) m caduta; calo, flessione:
    pad cen calo, flessione dei prezzi
    fiz. prosti pad caduta libera
  • prevòd2 (-óda) m traduzione, versione:
    dobesedni, prosti prevod traduzione letterale, libera
    prevod iz latinščine v nemščino traduzione, versione dal latino in tedesco
  • prográm (-a) m

    1. (skupek nalog) programma:
    progam reform un programma di riforme
    program vlade il programma del governo

    2. (spored) programma; rubrica:
    program radia, televizije programma radiofonico, televisivo
    program tekmovanj il programma, il calendario delle gare
    v programu in programma
    umakniti s programa togliere dal programma

    3. (besedilo) programma; locandina

    4. teh. programma:
    računalniški program programma per computer, per calcolatore
    avtomatski, ročni program programma automatico, manuale
    krmilni, nadzorni, servisni program programma di comando, di controllo, di servizio

    5. assortimento (di mobili):
    sestavljivi program sistema modulare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    imeti v programu avere in programma
    investicijski program programma degli investimenti
    učni program šol programma didattico
    program pouka tujega jezika programma d'insegnamento della lingua straniera
    šport. obvezni, prosti program esercizi obbligatori, liberi
  • pròst (prôsta -o)

    A) adj.

    1. libero; disponibile; vacante, vuoto:
    prosti čas tempo libero
    prost sedež posto libero
    risati s prosto roko disegnare a mano libera
    videti s prostim očesom vedere ad occhio nudo

    2. esente, immune:
    davka prost esente dalle tasse; da imposte, adm. esentasse
    prosto plačila esente dal pagamento

    3. star. (preprost, neizobražen) semplice, illetterato

    4. star. (prostaški) becero, plebeo, sconcio, scurrile, sguaiato

    5. star. (preprost, enostaven) semplice, sobrio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prosti prevod traduzione libera
    pren. imeti proste roke avere le mani libere
    pustiti, dati proste roke dare mano libera, dare carta bianca a qcn.
    prosta carinska cona zona franca, punto franco
    prosta luka porto franco
    prosta plovba navigazione libera
    prosta prodaja vendita libera
    anat. prosta rebra costole fluttuanti
    šport. rokoborba v prostem slogu lotta libera
    šport. prosta vaja esercizio libero
    šport. prosti progam programma libero
    proste cene prezzi liberi
    fiz. prosti elektron elettrone libero
    kem. prosti kisik ossigeno libero
    šah. prosti kmet pedone libero
    šport. prosti met tiro libero
    fiz. prosti pad caduta libera
    šol. prosti spis tema libero
    lingv. prosti stavek proposizione semplice
    šport. prosti strel tiro libero
    avt. v prostem teku, v prosti tek in folle

    B) prôsto (-ega) n
    predstava na prostem spettacolo all'aperto
    dati prosto dare un giorno libero, giorni liberi
    imeti prosto šol. non aver scuola; ekst. non lavorare
  • radikál (-a) m

    1. polit. (radikalec) radicale

    2. mat. radicale, radice

    3. kem. radicale:
    prosti radikal radicale libero
  • realizírati (-am) perf., imperf. realizzare, attuare, concretare, condurre a termine:
    realizirati sanje, želje realizzare i sogni, i desideri
    realizirati akcijo condurre a termine una campagna
    film. realizirati nekaj filmov girare alcuni film
    realizirati normo raggiungere, realizzare la norma
    realizirati svoje pravice far valere, mettere in atto i propri diritti
    šport. realizirati prosti met realizzare il tiro libero
  • slóg (-a) m

    1. um. stile; (slog posameznega umetnika, šole) maniera:
    negovan, prefinjen slog stile accurato, elegante
    nabrekel, dolgovezen slog stile ampolloso, prolisso
    arhitekturni, glasbeni slog stile architettonico, musicale
    Michelangelov slog maniera michelangiolesca, stile michelangiolesco
    romanski, gotski, baročni slog stile romanico, gotico, barocco

    2. (značilen element pri opravljanju kake dejavnosti) modo, modalità:
    slog dirigiranja modo di dirigere
    avt. slog vožnje modo di guidare

    3. šport.
    plavalni slogi stili di nuoto
    prosti, prsni slog stile libero, rana
    slog delfin farfalla
    rokoborba v grško-rimskem slogu lotta greco-romana
  • spís (-a) m

    1. scritto; opera:
    izvirni spisi in prevodi scritti originali e traduzioni
    literarni, znanstveni spis scritto letterario, scientifico; opera letteraria, scientifica
    sramotilni spis libello, pasquinata
    izbrani spisi scritti scelti
    zbrani spisi opera omnia

    2. adm. scritto, scrittura, pratica, atto:
    uradni spis scrittura
    sodni spisi gli atti del processo

    3. šol. componimento, tema:
    šolski spis, prosti spis tema in classe, tema libero
  • stávek (-vka) m

    1. lingv. proposizione, frase, costrutto:
    analizirati stavek analizzare la frase
    oblikovati stavek formare una frase
    povedati nekaj stavkov dire due frasi, due parole
    glavni, nadredni stavek proposizione principale
    odvisni, podredni stavek proposizione subordinata, dipendente
    dopustni stavek proposizione concessiva
    modalni stavek proposizione modale
    nepopolni stavek proposizione ellittica
    nikalni stavek proposizione negativa
    objektni, subjektni stavek proposizione oggettiva, soggettiva
    pogojni, primerjalni stavek proposizione condizionale, comparativa
    prosti stavek proposizione semplice
    oziralni stavek proposizione relativa
    veliki stavek periodo
    vprašalni stavek proposizione interrogativa
    vrinjeni stavek proposizione interposta; incisa
    vzročni stavek proposizione causale
    želelni stavek proposizione ottativa

    2. muz. tempo, movimento:
    stavki simfonije i tempi di una sinfonia

    3. tisk. tabella, composizione tipografica

    4. inform. istruzione, statement

    5. nareč. agr. mucchio di covoni
  • ték1 (-a) m

    1. corsa; marcia; andatura, andamento; ekst. carriera; šport. corsa; fondo:
    upočasniti tek rallentare la corsa
    zasopel od teka trafelato dalla corsa
    tek motorja corsa del motore
    ukvarjati se s tekom, (redno) teči praticare il jogging
    tekmovati v tekih gareggiare nelle corse
    tek na 100 metrov corsa dei, sui 100 m

    2. v teku in, entro, nel corso di:
    v teku enega tedna, enega leta in, entro una settimana, un anno
    v teku pogovora nel corso della conversazione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tek skozi šibe (vrsta kazenskega teka) passaggio per le bacchette
    strojn. prosti tek ruota libera
    avt. prosti tek (stroja) marcia in folle
    šport. prvi, drugi tek slalomski, veleslalomski tek la prima, la seconda manche dello slalom, dello slalom gigante
    maratonski tek maratona
    orientacijski tek orienteering
    smučarski tek sci di fondo; fondo
    štafetni tek staffetta
    tek čez drn in strn cross (country)
    tek na dolge, srednje proge fondo, mezzofondo
    tek z ovirami corsa a ostacoli
  • tŕg (-a) m

    1. (tržnica) mercato:
    pokriti trg mercato coperto
    ribji trg pescheria
    bolšji trg mercato delle pulci
    zelenjavni trg piazza delle erbe

    2. piazza:
    Kongresni trg Piazza del Congresso

    3. borgo, borgata

    4. ekon. mercato:
    mednarodni, zunanji trg mercato internazionale, estero
    dati, vreči izdelek na trg lanciare un prodotto sul mercato
    črni trg mercato nero, borsa nera
    odprti, prosti trg mercato libero
    Skupni evropski trg Mercato Europeo Comune (MEC)
  • védeti (vém) imperf.

    1. conoscere, sapere:
    vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
    ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi

    2. (z nedoločnikom) sapere:
    ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire

    3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
    ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago

    4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
    odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
    knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
    imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
    iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove

    5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
    mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo

    6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
    tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
    veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
    nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
    bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
    pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
    pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
    imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
    dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
    ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
    kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
    napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
    vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
    čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
    ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
    pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
    ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
    pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
    pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
    obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
    ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
    pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
    stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
    drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
    PREGOVORI:
    več glav več ve uno solo non può saper tutto
  • vêrz (-a) m

    1. lit. verso:
    rimani, prosti verzi versi rimati, sciolti
    metrum, ritem verza il metro, il ritmo del verso
    akatalektični, hiperkatalektični verz verso acatalettico, ipercatalettico
    akcentuacijski (naglasni)
    verz verso accentuativo
    silabični (zlogovni)
    verz verso sillabico
    drama, roman v verzih dramma, romanzo in versi

    2. pl. verzi (pesem) poesia, rime
  • vodík (-a) m kem. idrogeno (H):
    spajati se z vodikom legarsi con l'idrogeno
    prosti vodik idrogeno libero
    težki vodik idrogeno pesante, deuterio