Franja

Zadetki iskanja

  • obvládati (-am) | obvladováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. dominare, padroneggiare, superare, fronteggiare:
    obvladati težek položaj fronteggiare una situazione difficile

    2. controllare, avere il controllo; dominare; domare:
    obvladati čustva dominare i propri sentimenti
    obvladati nagone domare gli istinti
    obvladovati položaj avere il controllo della situazione

    3. padroneggiare, avere la padronanza, impadronirsi di; conoscere a fondo:
    obvladati tehniko, teorijo conoscere a fondo la tecnica, la teoria
    aktivno, pasivno obvladati jezik avere la padronanza attiva, passiva di una lingua

    4. dominare, avere il dominio, il controllo di:
    obvladati uvoz in izvoz avere il controllo (totale) dell'import e dell'export

    5. essere preso da:
    obvladal ga je nemir fu preso dall'inquietudine

    B) obvládati se (-am se) | obvladováti se (-újem se) perf., imperf. refl. dominarsi, controllarsi, padroneggiarsi:
    če je izzvan, se ne zna obvladati provocato, non sa dominarsi
  • góvor (-a) m

    1. discorso; lingua; linguaggio; parlata; parola; favella, loquela:
    motnje, tehnika govora disturbi, tecnica del discorso
    obvladati jezik v govoru in pisavi padroneggiare una lingua nella forma orale e scritta
    spoznati koga po govoru riconoscere qcn. dalla parlata
    dar govora dono della parola
    imeti dar govora essere un buon oratore, avere la parlantina sciolta

    2. (izražanje misli z govorjenjem) discorso, parola:
    seči komu v govor interrompere qcn. nel mezzo del discorso
    svoboda govora libertà di parola

    3. (pogovor) discorso:
    napeljati, obrniti, zasukati govor drugam sviare il discorso
    o tem bo še govora (di questo) se ne parlerà ancora
    (v medmetni rabi z nikalnico za izražanje močnega zanikanja) ni govora! assolutamente no, nient'affatto, neanche per idea
    'Ali grem lahko v kino?' 'Ni govora!' 'Posso andare al cinema?' 'Neanche per sogno!'

    4. (podajanje sestavka v javnost) discorso, indirizzo; orazione:
    pog. imeti, držati govor tenere un discorso
    nastopni govor discorso inaugurale, prolusione
    otvoritveni, uvodni govor discorso d'inaugurazione, discorso introduttivo
    pozdravni govor indirizzo di saluto
    slavnostni govor discorso ufficiale
    nagrobni govor orazione funebre

    5. (jezik v govorjeni obliki) lingua, linguaggio:
    knjižni, domači govor lingua letteraria, lingua parlata
    otroški, pesniški govor linguaggio infantile, poetico
    likovni govor linguaggio figurativo
    lingv. odvisni, indirektni govor discorso indiretto
    lingv. premi, direktni govor discorso diretto
  • jêzik (-íka) m

    1. (organ) lingua:
    zgornji del jezika dorso della lingua
    konica jezika apice della lingua
    otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

    2. gastr. (živalski jezik) lingua:
    goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
    prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

    3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
    ognjeni jeziki lingue di fuoco
    jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
    jezik pri denarnici linguetta del portamonete

    4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
    kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
    ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

    5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
    govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
    lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
    klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
    germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
    aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
    kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
    angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
    knjižni jezik lingua letteraria
    ljudski jezik parlata popolare
    manjšinski jezik lingua della minoranza
    materni jezik lingua materna, madrelingua
    občevalni jezik linguaggio popolare
    otroški jezik linguaggio infantile
    svetovni jezik lingua mondiale
    učni jezik lingua di insegnamento
    zvrstni jezik linguaggio settoriale

    6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
    paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
    sam jezik ga je è bravo solo a parole
    pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

    7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
    kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
    matematični jezik linguaggio della matematica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
    jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
    tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
    jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
    jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
    brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
    jezik za zobe! acqua in bocca!
    držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
    opletati, otresati jezik sparlare, criticare
    pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
    vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
    lomiti si jezik parlucchiare una lingua
    pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
    kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
    polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
    govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
    imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
    prijeti koga za jezik prendere uno in parola
    imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
    ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
    imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
    imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
    imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
    etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
    geol. jezik roccia intrusiva
    bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
    bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
    geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
    bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
    zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
    inform. programski jezik linguaggio di programma
    med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
    umetni jezik lingua artificiale
    PREGOVORI:
    kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
    jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole
  • môči (mórem)

    A) imperf.

    1. potere:
    ptič ni mogel leteti l'uccello non poteva volare
    tega ne morem dojeti questo non posso capirlo
    ne more se obvladati non può, non è capace di controllarsi

    2. (z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje) potere:
    danes ga ne morem obiskati oggi non posso andare a trovarlo

    3. (eliptično izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo) potere:
    nisem mogel prej z doma non sono potuto andare prima di casa
    mimo tega ne morem questo non posso tollerarlo

    4. pren. (izraža odnos osebka do opravljanja dejanja, do kake osebe) potere:
    ne morem ga videti non posso vederlo
    ta dva človeka se ne moreta quei due non si sopportano

    5. (v 3. osebi z nedoločnikom v pogojnem naklonu izraža domnevo, verjetnost) potrebbe:
    to bi moglo biti res potrebbe essere vero
    jutri bi mogel priti dež domani potrebbe piovere

    6. (eliptično z dajalnikom v zvezi s 'kaj', 'nič' izraža možnost, da se naredi komu kaj slabega)
    kdo ti kaj more? e chi può farti niente (di male)?
    živa duša mu nič ne more nessuno può fargli niente, può toccarlo nel vivo

    7. moči za pren. (izraža zanikanje odgovornosti za kaj)
    otroci so šli po svoje. Kaj si mogel (za to)? i figli se ne sono andati ognuno per la propria strada. Che ci potevi fare?!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. saj nič ne more, tako je pijan è tanto ubriaco da non poter fare nulla
    pren. ne moči komu do živega non poter toccare uno nel vivo
    to ne more biti on non può essere lui, non sarà lui
    našel si je tako stanovanje, da si ne morem misliti lepšega ha trovato un bellissimo appartamento, un appartamento che è un sogno
    pren. ni se mogla potolažiti era inconsolabile
    nareč. ne moči vsemu kaj non poter fare tutto

    B) môči si (mórem si) imperf. refl. moči si kaj (izraža nesposobnost osebka, da bi zavestno odločal o uresničevanju dejanja) non poter non:
    ne morem si kaj, da ne bi pripomnil non posso non osservare...

    C) môči adv. star. (mogoče, možno) possibile:
    to ni moči več vzdržati è impossibile sopportare ancora
  • obvladováti (se) (-újem (se)) glej obvladati | obvladovati (se)
  • poklíc (-a) m mestiere, professione; vocazione:
    krojaški poklic mestiere di sarto
    zdravniški poklic la professione del medico
    svobodni poklic libera professione
    evf. najstarejši poklic (na svetu) la professione più antica del mondo
    duhovniški poklic vocazione sacerdotale
    sedeči poklic mestiere sedentario
    poklic ovaduha il mestiere della spia
    dobro obvladati, poznati poklic conoscere il proprio mestiere
    opravljati poklic esercitare una professione
  • prvína (-e) f

    1. elemento; rudimento:
    glasovi, besede in druge prvine jezika i suoni, le parole e gli altri elementi (costitutivi) della lingua
    obvladati smučarske prvine padroneggiare, conoscere i rudimenti dello sci

    2. kem. elemento:
    radioaktivne prvine gli elementi radioattivi

    3. primizia
  • rokodélski (-a -o) adj. artigiano, artigianale:
    pren. obvladati rokodelsko stran pisateljevanja impadronirsi del mestiere della scrittura
  • situácija (-e) f situazione:
    konfliktna, smešna, zapletena situacija situazione conflittuale, comica, complessa
    finančna, gospodarska, politična situacija situazione finanziaria, economica, politica
    obvladati situacijo essere padrone della situazione, avere la situazione sotto controllo
  • veščína (-e) f arte; mestiere; ekst. felicità:
    vojaška veščina l'arte della guerra
    opraviti neko delo z veliko veščino eseguire un lavoro a regola d'arte
    obvladati poklicne veščine, poklic impadronirsi del mestiere
    veščina pri pesnjenju la felicità nel comporre versi
Število zadetkov: 10