Franja

Zadetki iskanja

  • frizêr (-ja) | -ka (-e) m, f barbiere (-a); parrucchiere (-a):
    frizer za moške, ženske parrucchiere (per signori), per signora
    iti k frizerju andare dal parrucchiere
  • gôra (-e) f

    1. monte, montagna; vetta:
    v daljavi so se videle gore in lontananza si vedevano i monti
    iti, hoditi v gore andare per i monti, in montagna, essere un patito della montagna
    strme, visoke gore montagne erte, scoscese, alte
    pobočje, vrh gore il pendio, la cima del monte
    velik ko gora alto come una montagna
    geogr. ledena gora iceberg
    (vzklik) križana gora! santo cielo!

    2. nareč. vigneto in collina

    3. bosco (di montagna)

    4. pren. monte, mare, mucchio, flagello:
    gora denarja un flagello di quattrini
    imeti cele gore težav essere, trovarsi in un mare di guai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti za deveto goro sparire senza lasciar traccia
    (v pravljicah) iti čez devet gora in devet voda andare lontano lontano, per mari e monti
    naše gore list uno dei nostri, un connazionale
    šalj. če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori se la montagna non vuole andare da Maometto, Maometto andrà alla montagna
  • íti (grém)

    A) imperf., perf.

    1. andare:
    gosi so šle druga za drugo le oche andavano una dietro l'altra
    iti z letalom, z vlakom andare in aereo, col treno
    iti k fizerju, k zdravniku andare dal barbiere, dal medico

    2. pog. (premikajoč se pojavljati se iz česa ali kje) andare, venire:
    iz dimnika gre dim dal camino viene il fumo
    iz rane gre kri dalla ferita viene sangue

    3. pog. (teči, delovati) andare, funzionare:
    ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, indietro

    4. (biti speljan, voditi) andare; portare:
    stopnice gredo v klet le scale portano in cantina

    5. impers. (izraža bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo) avvicinarsi; essere a momenti:
    šlo je na jesen in se je že ohladilo si avvicinava l'autunno e si sentiva il freddo

    6. (s prislovnimi določili izraža obstajanje dejanja, kot ga nakazuje določilo) andare, procedere:
    z zdravljenjem gre počasi la terapia procede lentamente

    7. (biti dostopen, razumljiv) andare:
    matematika mu ne gre la matematica non gli va, gli è incomprensibile

    8. pog. (biti določen komu, pripadati) andare:
    določen delež gre podjetju una parte va all'azienda

    9. pog. (miniti, minevati) passare:
    leto je šlo ko blisk l'anno è passato come un lampo

    10. pog. (porabiti, potrošiti se) andare:
    na sto kilometrov gre deset litrov bencina per cento chilometri vanno (si consumano) dieci litri di benzina

    11. impers. andarne:
    gre za življenje in smrt ne va della vita o della morte
    gre mu za čast ne va del suo onore

    12. impers. (izraža istost, opredelitev) trattarsi: tu ni šlo za nesrečo, pač pa za malomarnost non si è trattato di infortunio bensì di negligenza

    13. impers. (izraža nedopustnost česa) non andare + participio:
    tega ne gre podcenjevati la cosa non va sottovalutata

    14. impers. (moči, zmoči) farcela:
    poskušal je vstati, pa ni šlo tentò di alzarsi ma non ce la fece

    15. pog. (z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik) andare:
    vse stori zate, kar zmore, ti pa mu greš nagajati lui fa per te quel che può e tu vai a fargli dispetti
    šole še ni končala, dela še nima, ona pa gre in se poroči non ha ancora finito gli studi, non ha ancora trovato un lavoro e lei va a sposarsi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prišlo je vse, kar leze in gre venne tantissima gente
    pog. kako že gre tista pesem? come va, come fa quella canzone?
    pren. stvari gredo svojo pot le cose vanno normalmente
    pren. priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il ruolo che gli spetta
    pog. staviti grem, da boš spet zamudil scommetto che farai ancora tardi
    pren. iti stvarem do jedra andare fino in fondo a qcs.
    pog. plašč mu gre (sega)
    do kolen il cappotto gli arriva alle ginocchia
    pren. iti do zadnjih meja tentare l'impossibile (costi quel che costi)
    pren. iti do živega toccare nel vivo, pungere sul vivo
    iti hitro od rok (delo) procedere bene, senza intoppi (lavoro)
    iti (molče) čez kaj, preko česa lasciar perdere, andare
    iti (komu) s poti non intralciare qcn.
    iti (komu) z luči non fare ombra a qcn.
    pren. iti h koncu essere moribondo, al lumicino
    pog. pren. iti k hudiču andare in malora
    iti na bolje (zdravje) migliorare
    iti na dno (potopiti se) andare a fondo, affondare
    iti na drobno andare in frantumi (vetro, stoviglie)
    iti na dvoje spaccarsi in due (ciocco)
    pog. pren. iti na jetra, na živce mangiare il fegato, dare ai nervi
    iti (komu) na jok (biti hudo prizadet) venire (a qcn.) da piangere
    iti (komu) na led, na limanice lasciarsi abbindolare, imbrogliare da qcn.
    pren. iti na magistrat, na matični urad, pred oltar sposarsi
    žarg. rib. iti najbolj na muho abboccare la mosca
    pren. iti na nož venire ai ferri corti
    pren. iti (komu) na otročje rimbambire
    pren. iti (komu) na roke dare una mano a qcn., sostenere qcn.
    evf. iti nastran andare al gabinetto, fare i propri bisogni
    evf. iti po gobe, v krtovo deželo, na drugi svet andare all'altro mondo, tirare le cuoia
    pren. iti na ulice scendere in piazza
    pog. pren. iti pod ključ finire in gattabuia
    pog. bolniku gre vse podenj il malato è incontinente, se la fa addosso
    pren. iti pod nož farsi operare
    pren. iti skozi ušesa straziare le orecchie (fischio, urlo)
    iti v cvet fiorire, andare in fiore (lattuga)
    iti v klasje fiorire, accestire (spiga) pren. andare bene, prosperare (affari)
    pren. ne iti v glavo non andare in testa
    iti v denar vendersi bene
    pren. iti v korak s časom stare al passo coi tempi
    evf. iti v leta invecchiare
    škoda gre v milijone i danni si calcolano a milioni
    iti v noge, v glavo (pijača) dare alla testa
    pren. iti v nos sentirsi offeso, saltare (a uno) la mosca al naso
    pren. iti vase rientrare in se
    iti v škodo (komu) averne, soffrirne danno
    iti v zrak saltare in aria
    iti z modo seguire la moda, vestirsi alla moda
    evf. iti s kom amoreggiare, flirtare con
    iti za pogrebom andare al funerale
    pren. iti dol (sonce) tramontare
    pog. iti gor (podražiti se) rincarare
    žarg., šol. iti naprej andare avanti (con la materia), superare la classe
    pren. iti narazen separarsi, divorziare
    pren. iti navzdol andare in rovina, declinare
    iti pokonci (lasje) rizzarsi (capelli)
    pren. iti predaleč s čim esagerare in qcs.
    pog. iti skupaj (blago) restringersi
    ekon. iti v breme essere, andare a carico
    voj. iti v strelce avanzare in ordine sparso
    pren. iti kot namazano andare liscio come l'olio
    iti se solit andare a farsi friggere
    igre iti ven z adutom attaccare con l'atout
    impers. tako ne gre, ne bo šlo così non va
    impers. tesno mi gre za čas, s časom ho pochissimo tempo a disposizione
    impers. trda mu gre za denar è a corto di denaro
    PREGOVORI:
    v tretje gre rado non c'è due senza tre
    prvi dobiček ne gre v mošnjiček una rondine non fa primavera

    B) íti se (grém se) imperf. refl.

    1. (z namenilnikom, s tožilnikom pomeni opravljati kako igro) giocare:
    iti se kartat giocare a carte
    iti se slepe miši giocare a mosca cieca
    iti se ravbarje in žandarje giocare a nascondino
    iti se mance giocare a rimpiattino; pren. fare il doppio gioco

    2. (izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo) pretendere:
    iti se znanstvenika pretendere di essere uno scienziato
    kaj se pa greste! che diavolo fate, combinate!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne iti se slepih miši parlarsi chiaro, mettere le carte in tavola
    pog. ne gre se mi še domov non mi va di andare già a casa
  • k2 prep. (h pred k, g)

    1. (za izražanje cilja) a, verso; da:
    iti k oknu andare alla finestra
    iti k brivcu andare dal barbiere
    obrniti se k vratom girarsi verso la porta
    nagnjenje k jezi disposizione all'iracondia
    iti k izpitu andare, presentarsi all'esame
    pren. prisiliti k pokorščini costringere all'ubbidienza

    2. (za izražanje dopolnjevanja) a, ad:
    pripombe k osnutku appunti alla bozza
    k točki 2 zakona ad punto 2 della legge

    3. (za izražanje pripadnosti) a, tra:
    prištevajo ga k modernistom è annoverato tra i modernisti

    4. (za izražanje namena) per:
    napravlja se k dežju sta per piovere
    zbrati se k posvetovanju riunirsi per consultazioni

    5. (za izražanje vzroka) per:
    čestitati k diplomi congratularsi per la laurea
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne bo ga več k nam da noi non verrà più
    pren. ne dati k sebi (biti nedostopen) stare sulle sue
    pren. iti k vojakom andare soldato, alle armi
  • litaníje (-níj) f pl.

    1. rel. litanie; pren. tiritera; ritornello:
    iti k litanijam andare al vespro

    2. pren. lamentela, recriminazione, lagna interminabile

    3. pren. (velika množina) litania, sequela
  • máša (-e) f

    1. rel. messa:
    opraviti mašo celebrare la messa
    iti k maši andare alla messa
    črna maša messa funebre, da requiem
    nova maša prima messa, messa novella
    slovesna maša messa solenne, cantata
    tiha maša messa piana, bassa
    zlata maša cinquantesimo del sacerdozio

    2. muz. messa

    3. pog.
    mala maša (mali šmaren) Annunciazione della Vergine
    velika maša (veliki šmaren) Maria Assunta

    4. gotova maša pog. (za poudarjanje trditve)
    tako bo in gotova maša faremo così, punto e basta
  • náuk (-a) m

    1. dottrina, insegnamento; tesi; magistero:
    filozofski, naravoslovni, verski nauk dottrina filosofica, naturalistica, religiosa
    Kopernikov heliocentrični nauk tesi copernicana dell'eliocentrismo
    cerkveni nauk il magistero della Chiesa

    2. insegnamento, consiglio, suggerimento:
    upoštevati nauke staršev seguire i consigli dei genitori

    3. star. (študij, uk) studi; tirocinio; lit. morale (della favola, del racconto);
    obesiti nauke na kljuko abbandonare, troncare gli studi
    sprejeti koga v nauk prendere uno a tirocinio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nareč. iti k nauku andare alla lezione di catechismo
    rel. krščanski nauk catechismo
    oznanjevati, širiti, učiti krive nauke (tudi šalj.) dire, diffondere eresie
    nauk o cerkvenem govorništvu omiletica
    geol. nauk o fosilih orittologia
    mitol. nauk o izvoru bogov teogonia
    zool. nauk o kačah ofiologia
    anat. nauk o kosteh osteologia
    mat. nauk o množicah insiemistica
    filoz. nauk o naravnem pravu giusnaturalismo
    med. nauk o nosnih boleznih rinologia
    med. nauk o odmerjanju zdravil posologia
    rel. nauk o odrešenju soteriologia
    nauk o simbolih simbolica
    nauk o sistemih sistemistica
    fiz. nauk o strukturi trdnih teles strutturistica
    fiz. nauk o tekočnosti reologia
    anat. nauk o vezeh desmologia
    fiz. nauk o zvoku acustica
    nauk o živilih, o prehrani sitologia
  • nìč

    A) m inv.

    1. niente, nulla:
    ustvariti iz nič creare dal nulla

    2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
    dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
    o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
    pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
    pren. na nič priti fallire, andare in rovina
    igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
    pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
    iti v nič andare in rovina
    prodajati skoraj za nič svendere
    prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
    ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

    B) nìč inv. numer.

    1. zero:
    pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
    lingv. pripona nič suffisso zero
    voj. elevacijski kot nič alzo zero

    2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
    temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

    C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
    nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
    na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
    zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
    junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
    ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
    ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
    pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
    več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
    z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
    to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
    nič lažjega kot to niente di più facile
    denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
    nič zato, če je revna non fa niente se è povera
    tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
    pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
    govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
    dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
    meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
    PREGOVORI:
    kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

    1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
    njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
    nič se ne boji non ha paura di niente
    nima nič upanja non ha nessuna speranza
    nič ne razumeti non capire un'acca
    ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
    igre nič kart (pri pokru) servito

    2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
    nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prav nič niente di niente
    ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
    zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
    zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
    nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
    pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
    ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
    ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
    ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
    nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
    povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
    PREGOVORI:
    boljše malo kot nič meglio poco che nulla
  • núna (-e) f pog. (redovnica) suora, religiosa:
    pog. živeti kot nuna vivere come un anacoreta
    iti k nunam prendere i voti
  • pò | po

    A) adv.

    1. (per) ciascuno:
    v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
    vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)

    2. per, ○:
    sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
    korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due

    3. (za izražanje prodajne cene) a, ○:
    jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
    inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)

    B) po prep. (s tožilnikom)

    I. per, ○:
    poslati po zdravnika chiamare il medico
    skočiti po zdravila andare a prendere le medicine

    2. (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.

    3. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
    po božje častiti venerare come Dio, come un dio
    po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
    skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje premikanja, stanja) per:
    hoditi po gozdu andare per il bosco
    ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo

    2. (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
    stopati po cesti andare per la strada
    plezati po vrvi arrampicarsi per la fune

    3. (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
    seči po knjigi prendere un libro
    iti po opravkih adempiere impegni
    iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere

    4. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
    povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
    vprašati po imenu chiedere il nome
    potreba po jedi bisogno di mangiare
    pohlep po denarju avidità di denaro
    žalovati po kom piangere qcn.

    5. (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
    po plačilu dietro pagamento
    po povzetju dietro consegna
    po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
    po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
    po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana

    6. (za izražanje merila) da, a, secondo:
    spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
    oblačiti se po modi vestire alla moda
    igrati po notah suonare secondo le note

    7. (za izražanje sredstva) per:
    poslati po pošti spedire per posta

    8. (za izražanje vzroka) per, da:
    po tvoji krivdi per colpa tua
    sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza

    9. (za izražanje izvora) di, da:
    okus po čokoladi sapore di cioccolato
    smrdeti po žganju puzzare di acquavite
    po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre

    10. (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
    plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
    obsoditi po krivem condannare ingiustamente
    jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
    po dekretu giusta il decreto

    11. (za izražanje mere) a:
    jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
    plačevati po kosu pagare al pezzo

    12. (za izražanje cene) a:
    po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
    po čem je vino? a quanto è il vino?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
    J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
    pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
    po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
    pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
    priti po slovo venire ad accomiatarsi
    šport. zmagati po točkah vincere ai punti
    vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
    po abecednem redu alfabeticamente
    po kronološkem redu in ordine cronologico
    po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
    po drobcih minutamente
    po dva in dva a due a due
    jur. po hitrem postopku per direttissima
    po krivici immeritatamente
    po lastni ceni a prezzo di costo
    po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
    po malem a spizzichi
    po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
    po materini strani in linea materna
    teta po materi zia materna
    po mornarsko alla marinara
    po možnosti possibilmente
    po nagnjenosti tendenzialmente
    po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
    po običaju tradizionalmente
    (naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
    po predpisih normativamente
    po rodu oriundo (adj.)
    Tržačan po rodu oriundo di Trieste
    po sebi razumljivo implicitamente
    po splošnem mnenju a detta di tutti
    (pluti) po toku (navigare) a seconda
    po videzu all'aspetto
    pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
    po vseh štirih carponi
    PREGOVORI:
    po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
    gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza
  • pogrèb (-éba) m

    1. funerale, funerali; sepoltura; tumulazione, esequie:
    pogreb bo na državne stroške i funerali si svolgeranno a spese dello stato
    iti na (čigav) pogreb andare al funerale (di qcn.)
    nesti koga k pogrebu portare al cimitero, seppellire qcn.
    pren. držati se kot na pogrebu avere una faccia da funerale

    2. pren. funerale, mortorio; pianto:
    na zabavi je bilo kot na pogrebu la festa fu un funerale, un mortorio
  • skòk (skóka) m

    1. salto; balzo:
    skok z mesta, z naletom salto a piè pari, con rincorsa
    skok naprej, vstran salto avanti, scarto
    v skoku ujeti žogo prendere la palla al balzo (tudi pren.)
    iti na kratek skok k sosedu fare un salto dal vicino

    2. (nenadno povečanje, padanje) balzo, sbalzo; salto:
    skoki cen gli sbalzi dei prezzi
    reka ima tu precejšen skok il fiume ha qui una forte pendenza
    pren. skoki čez plot scappatelle, avventure
    šport. smrtni skok salto mortale
    smučarski skok salto con gli sci
    skok čez konja salto della cavallina
    skok v daljino, višino salto in lungo, in alto
    skok s palico salto con l'asta
    skok v vodo tuffo
    skoki v vodo (tekmovalna panoga) tuffistica
    um. pasji skok ornamento a spirale
  • vrág (-a) m

    1. evf. (hudič) diavolo:
    skleniti z vragom pogodbo fare un patto col diavolo
    bati se koga kot živega vraga avere una paura matta di qcn.
    smrdeti kot tisoč vragov puzzare terribilmente
    biti črn, grd kot vrag essere nero, brutto come il diavolo
    da bi te vrag! ti venga un colpo!
    tristo vragov! per mille diavoli!

    2. pren. (hudoben človek) uomo perfido, maligno; demonio:
    ta vrag je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

    3. (izraža negativen odnos do osebe, stvari) vulg.
    ta vrag se ga večkrat napije questo coglione non fa che sbronzarsi
    vsega vraga najdeš, samo tistega ne, kar potrebuješ trovi di tutto, solo non quello che ti serve

    4. star. (sovražnik) nemico

    5. pog. (hrup, nemir) putiferio, pandemonio; vulg. casino:
    ne zganjajte vendar takega vraga zaradi malenkosti non fate sto casino per un nonnulla

    6. pog. (neprijetnost) guaio:
    to je tisti vrag, denarja nimamo il guaio è che siamo senza soldi
    boš že videl vraga! ti farò vedere io!

    7. (izraža nezadovoljstvo nad čim) diavolo; malora:
    vrag je vse skupaj al diavolo, alla malora tutto quanto

    8. (v zvezi z 'vedeti' izraža negotovost)
    kdaj pridejo? Vrag vedi quando vengono? E chi lo sa, Mah

    9. pog. pren.
    poslati koga k vragu, iti k vragu mandare al diavolo, andare al diavolo

    10. (v medmetni rabi)
    vrag vedi, kod hodi e chi lo sa dove è andato a finire
    kdo, za vraga, te je poslal tja e chi diavolo ti ci ha mandato!
    vulg. vrag, pa tako plačilo merda e una paga così!
    vrag naj me vzame, če ni res il diavolo mi porti se non è vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    podjetje jemlje vrag la ditta sta andando al diavolo
    ne bati se živega vraga non aver paura di nessuno
    pren. izpuliti vragu rep fare cose impossibili
    pog. narediti vraga in pol fare un sacco di cose
    pog. slikati vraga bolj črnega, kot je v resnici dipingere il diavolo più nero di quanto non sia
    biti od vraga essere bravo, capace come pochi; essere perfido
    iti k vragu andare al diavolo, in malora
    če jih je pet, šest, je vendar isti vrag cinque o sei, fa lo stesso
    pog. tega za vraga ne morem najti non posso affatto trovarlo
    delati vraga in pol fare il diavolo a quattro
    zool. morski vrag manta (Manta birostris)
    morski vrag rana pescatrice, lofio, gianello (Lophius piscatorius)
    PREGOVORI:
    kadar vrag ima mlade, nima nikoli samo enega le disgrazie non vengono mai sole
  • zdravník (-a) | -íca (-e) m, f medico; ekst. dottore (-essa):
    zdravnik za pljučne bolezni specialista per le malattie polmonari
    zdravnik za duševne bolezni alienista
    zdravnik za živčne bolezni specialista per le malattie nervose
    očesni zdravnik oculista
    zobni zdravnik odontoiatra, pog. dentista
    zdravnik za kožne bolezni dermato-venereologo; (specialista) pelle e veneree
    občinski, lečeči, sodni zdravnik medico condotto, curante, legale
    zdravnik specialist, zdravnik splošne medicine (medico) specialista, medico generico
    zdravnik pregleduje, zdravi paciente il medico visita, cura i pazienti
    poklicati zdravnika chiamare il medico, mandare per il medico
    iti k zdravniku andare dal medico
    ambulantni zdravnik medico generico
    družinski zdravnik medico di famiglia
    ladijski zdravnik medico di bordo
    dežurni, oddelčni zdravnik medico di turno, di reparto
    otroški zdravnik pediatra
    šolski zdravnik medico scolastico
    vojaški zdravnik medico militare
Število zadetkov: 14