Franja

Zadetki iskanja

  • známenje (-a) n

    1. segno, segnale; sintomo, indizio:
    dobro, slabo, svarilno opozorilno znamenje buon segno, cattivo segno, segno premonitore
    nebeška znamenja segni celesti
    prva znamenja starosti i primi sintomi di senescenza
    v znamenje prijateljstva in segno di amicizia

    2. segno, segnale, cenno:
    narediti znamenje križa fare il segno della croce
    znamenje za napad segnale di attacco
    dajati komu znamenja z glavo fare cenni della testa

    3. (dogovorjen lik, ki ima določen pomen) segno, segnale, insegna; marchio:
    grafično, pisno znamenje segno grafico, scritto
    vžgati živali znamenje imprimere il marchio sulla bestia
    avtorsko znamenje contrassegno dell'autore
    znamenja nad vrati obrtnih delavnic le insegne sulla porta delle botteghe artigianali
    krona in žezlo kot znamenja kraljeve oblasti la corona e lo scettro, insegne del potere reale
    zodiakalna znamenja segni zodiacali

    4. um. colonna, cippo, cappella votiva:
    kužno znamenje colonna eretta a ricordo della peste

    5. segno, marchio; insegna:
    mesto živi v znamenju dirke okrog Italije la città vive all'insegna del Giro d'Italia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nositi Kajnovo znamenje portare il marchio di Caino, essere un killer, dei killer
    lingv. naglasno znamenje segno di accentazione
    geod. triangulacijska znamenja segni di triangolazione
    pog. materino znamenje voglia
  • dán (-a -o) adj.

    1. knjiž. dato:
    znajti se v danih razmerah arrangiarsi, cavarsela in quelle date condizioni

    2. mat. dato:
    iz danega polmera izračunati obseg kroga dato il raggio, calcolare la circonferenza del cerchio

    3. dato; concesso:
    na dano znamenje so začeli teči a un dato segnale cominciarono a correre
    ne biti dano (komu) non essere dato (a uno) di...
  • emblemátičen (-čna -o) adj. emblematico, di emblema:
    emblematičen lik figura emblematica
    emblematično znamenje marchio emblematico
  • krčmárski (-a -o) adj. di, dell'oste; di, da osteria, locanda:
    krčmarsko znamenje insegna di osteria, di locanda
  • kúžen (-žna -o) adj. med. contagioso; infettivo; pestifero; mefitico:
    kužna klica microbo, germe patogeno
    kužen zrak aria mefitica
    med. kužna bolezen malattia contagiosa, contagio
    kužna epidemija pestilenza
    kužni bolnik appestato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    um. kužno znamenje colonna votiva (a ricordo della peste)
  • máteren (-rna -o) adj. materno, della madre:
    materne prsi seno materno
    materni jezik lingua materna, madrelingua
    agr. materna rastlina pianta madre
    materno znamenje macchia epatica
  • máterin (-a -o) adj. materno; di, della madre:
    materine prsi poppa
    materin obraz volto materno
    biti v sorodu po materini strani essere imparentato in linea materna, per parte di madre
    materin jezik lingua materna, madrelingua
    držati se materinega krila essere attaccato alle gonnelle della madre
    kaj dobiti že z materinim mlekom acquisire, succhiare qcs. col latte materno
    bot. materina dušica timo, serpillo (Thymus)
    materino znamenje macchia epatica
    bot. materina trava partenio (Chrysanthemum partenium)
    materino ime in priimek maternità
  • naglásen (-sna -o) adj. lingv. dell'accento, accentuativo:
    naglasni zlog sede dell'accento
    naglasno znamenje segnaccento
  • naj2 konj.

    1. (uvaja predmetni ali prilastkov odvisnik, ki izraža željo) che, di, ○:
    pusti ga, naj vpije lascialo gridare
    dal mu je znamenje, naj ga počaka gli fece segno di aspettare

    2. (v namernih odvisnikih) perché:
    skrij denar, naj ga nihče ne vidi nascondi i soldi perché non li veda nessuno

    3. (v dopustnih odvisnikih) anche se:
    stori svojo dolžnost, pa naj se svet podre fa il tuo dovere, anche se crolla (dovesse crollare) il mondo
    naj bo tako ali drugače, naprej moramo sia così o no, dobbiamo andare avanti
    kupil ga bom, naj stane, kar hoče lo comprerò, costi quel che costi

    4. (v pogojnih odvisnikih) se:
    naj te kdo sliši, pa bo zamera se ti sente qualcuno, si offenderà
  • obcésten (-tna -o) adj. stradale; lungo la strada:
    obcestni jarek fossato (laterale)
    obcestni kamen paracarro; pietra miliare
    geogr. obcestna vas villaggio che si estende in lunghezza
    nareč. obcestno znamenje mestaina
  • obpóten (-tna -o) adj. sulla strada, lungo la strada; stradale:
    obpotno znamenje cippo
  • plôven (-vna -o) adj. di navigazione, navigante; navigabile, natabile:
    plovna smer rombo
    plovna pot via di navigazione
    reka je plovna vse leto il fiume è navigabile tutto l'anno
    strojn. plovni žerjav gru galleggiante
    navt. plovno znamenje meda
  • prirojèn (-êna -o) adj. innato; connaturato, congenito; naturale; ereditario:
    prirojena hiba malformazione congenita, difetto connaturato
    prirojena bolezen malattia ereditaria
    prirojene ideje idee innate
    prirojeno obnašanje comportamento naturale
    med. prirojena debelokožnost pachidermia
    prirojena malookost microftalmia
    prirojeno znamenje neo
    pog. pren. prirojeni dar stoffa, dono
    imeti prirojeni dar za avere la stoffa di, il dono di
  • simbólen (-lna -o) adj. simbolico, emblematico; tipico:
    simbolna govorica barv il linguaggio simbolico dei colori
    lit. simbolna drama dramma simbolista
    etn. simbolno število numero simbolico
    simbolno znamenje samoglasnikov v stenografiji simboleggiatura delle vocali in stenografia
    filoz. simbolna logika logica simbolica; logistica
    rel. simbolno jagnje agnello tipico
  • slàb (slába -o)

    A) adj.

    1. cattivo; brutto:
    slab človek uomo cattivo
    slab spomin cattiva memoria
    slab zrak aria cattiva
    slabo vreme tempo brutto, cattivo
    slaba navada brutto vizio
    slaba vest cattiva coscienza
    slaba roba merce cattiva, scadente
    slab posel un cattivo affare
    slabo obnašanje cattive maniere
    biti slabe volje essere di cattivo umore
    pren. biti na slabi poti essere su una cattiva strada
    zahajati v slabo družbo frequentare cattive compagnie

    2. scarso, modesto, brutto:
    slabe novice brutte notizie
    slabo znamenje brutto segno
    slaba vidljivost scarsa visibilità
    slaba letina raccolto scarso
    v slabi uri bo delo končano il lavoro sarà finito in un'ora scarsa

    3. (onemogel, slaboten, nebogljen) debole, malaticcio, cagionevole:
    bolnik je še slab il malato è ancora debole

    4. (ki ne ustreza, ki dosega nizko stopnjo) debole, scarso:
    slaba luč luce debole, scarsa
    pihal je slab veter soffiava un vento debole
    kuhati na slabem ognju cuocere su fuoco debole

    5. pren. (z nikalnico, ki mu določa pozitivno lastnost) cattivo, male:
    po naravi ni slab človek di natura non è cattivo
    to ni slab predlog la proposta non è male
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. poznati koga kot slab denar conoscere uno come le proprie tasche
    pren. priti na slab glas acquisire cattiva fama; venire in discredito
    biti na slabem glasu (v tisku) godere di cattiva fama, di cattiva reputazione, avere una cattiva stampa
    pren. imeti slabo glavo studiare con difficoltà
    pren. biti v slabi koži stare, sentirsi male
    med. imeti slabo kri essere anemico
    imeti slabo vest sentirsi rimordere la coscienza
    pren. stati na slabih nogah stare su basi fragili
    bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte ma la carne è debole
    igre slaba karta scartina
    slaba izgovorjava storpiatura; cattiva pronuncia
    med. slaba prebava dispepsia
    slaba razvitost rachitismo
    slaba roba paccottiglia
    pren. slaba stran il debole
    slaba vzgoja diseducazione
    slab okus malgusto; cattivo gusto
    slaba ocena voto di demerito; cattivo voto
    slab slikar imbrattatele
    lov. slab strelec spadellatore
    slabo delovanje, funkcioniranje disservizio; cattivo funzionamento
    muz. slabo igranje strimpellamento
    PREGOVORI:
    petek, slab začetek né di Venere né di Marte né si sposa, né si parte
    po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue

    B) slábi (-a -o) m, f, n
    pomagal je dobrim in slabim soccorse i buoni e i cattivi
    pren. slaba mu kaže le prospettive non sono rosee
    slaba mu prede è nei guai, in difficoltà
    storil je več dobrega kot slabega fece più bene che male
    če si brez dela, si na slabem se non hai lavoro, la ti va male
    bolezen se mu je obrnila na slabše la malattia è peggiorata
  • sónce (-a) n

    1. astr. ekst. (nebesno telo, svetloba, toplota, središče zvezdnih sistemov) sole:
    Sonce in Luna il Sole e la Luna
    Zemlja kroži okrog Sonca la terra gira attorno al sole
    sonce je visoko na nebu il sole è alto nel cielo
    lepa kot sonce bella come il sole
    jasno kot sonce chiaro, lampante come il sole
    sonce vzhaja, zahaja il sole sorge, tramonta
    vstajati pred soncem alzarsi avanti l'alba
    pren. dežela vzhajajočega sonca il Paese del sol levante
    kam greš v tem soncu? dove vai con questo caldo?
    biti zagorel od sonca essere abbronzato dal sole
    majsko, jesensko, zimsko sonce il sole di maggio, autunnale, invernale

    2. pren. (sreča, veselje) felicità, gioia:
    to so otroci sonca sono figli del sole, sono gente felice

    3. pren.
    sonce svobode il sole della libertà
    sonce sreče il sole della felicità
    sonce upanja il sole della speranza

    4. pod soncem (v adv. rabi za poudarjanje trditve) sotto il sole:
    ni mu enakega pod soncem non ha uguali sotto il sole

    5. pog.
    višinsko sonce (kremenova svetilka) lampada di quarzo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. on je sonce, okoli katerega se vse vrti lui è un uomo influente, un pezzo da novanta
    ni vreden, da ga sonce obseva è un perfido, un poco di buono
    v njegovo sobo nikoli ne posije sonce la sua è una stanza buia, dove non arriva mai il sole
    pog. sonce se jih je hitro prijelo si sono abbronzati presto
    zmeraj ti ne bo sijalo sonce non avrai sempre fortuna
    končno je vstalo sonce tudi za nas finalmente il sole brilla anche per noi, la fortuna arride anche a noi
    ne bo več gledal sonca morrà
    tri leta ni videl sonca è stato tre anni in galera, per tre anni ha guardato il sole a scacchi
    rad bi še gledal sonce vorrei vivere ancora
    pojdi mi s sonca togliti dal sole
    sonce rimske države je takrat že zahajalo l'impero romano stava ormai declinando
    pridobiti svoj prostor na soncu conquistarsi un posto al sole
    nič lažjega pod soncem niente di più facile
    nič novega pod soncem niente di nuovo sotto il sole, nihil novi sub sole
    astr. Sonce je v Strelcu, stopi v znamenje Strelca il Sole è nel regno del Sagittario
    geogr. polnočno sonce il sole di mezzanotte
    PREGOVORI:
    za dežjem sonce sije dopo la pioggia torna a risplendere il sole
  • vbádati (-am) | vbôsti (vbôdem) imperf., perf.

    1. conficcare; affondare:
    vbadati iglo v tkanino, v platno conficcare l'ago nel tessuto, nella tela

    2. incidere:
    vbosti znamenje v kožo incidere un segno nella pelle

    3. redko (zbadati, zbosti) pungere
  • vsékati (-am) | vsekávati (-am) perf., imperf.

    1. fare tagli (in), incidere:
    vsekati znamenje v les incidere un segno nel legno

    2. alp.
    vsekati, vsekavati stopnice v led gradinare, scalinare nel ghiaccio
  • vžgáti2 (vžgèm) | vžígati (-am)

    A) perf., imperf. marchiare, imprimere il marchio (col ferro rovente):
    vžgati znamenje v kožo imprimere il marchio nella pelle

    B) vžgáti se (vžgèm se) | vžígati se (-am se) perf., imperf. refl. imprimersi:
    podoba se mu je vžgala v zavest l'immagine gli si impresse nella coscienza
  • zménjen (-a -o) adj. concordato, convenuto:
    na zmenjeno znamenje al segnale convenuto
    pog. biti zmenjen s kom avere un appuntamento con qcn.
    pridem ob štirih. Zmenjeno vengo alle quattro. D'accordo