znánje (-a) n
1. conoscenza; cognizione, nozione; scibile; scienza; padronanza:
sistematično, temeljito znanje conoscenze sistematiche, profonde
vrzeli v znanju lacune nella conoscenza
meje človeškega znanja i confini dello scibile umano
razširiti šolsko znanje ampliare le nozioni acquisite a scuola
znanje tujega jezika conoscenza, padronanza di una lingua straniera
2. star. (veščina, spretnost) abilità:
telovadba in druga znanja la ginnastica e altre abilità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dati na znanje riferire, far sapere, mettere a conoscenza
sprejeti, vzeti na znanje tener conto (di), prendere in considerazione
pren. odliv znanja v tujino fuga dei cervelli, brain drain
šol. formalistično znanje nozionismo
uporabno znanje conoscenze, nozioni pratiche
PREGOVORI:
v znanju je moč volere è potere, per chi ha sapere
Zadetki iskanja
- aktíven (-vna -o) adj.
1. (dejaven, delujoč) attivo; funzionante:
aktivno življenje vita attiva
aktivno znanje jezika conoscenza attiva di una lingua
2. (delaven, prizadeven) attivo:
biti aktiven na vseh področjih essere attivo in tutti i campi
aktiven član (stranke) militante
3. (ki je v rednem delovnem razmerju) in attività, in servizio attivo; effettivo:
aktivni oficir ufficiale in servizio attivo, ufficiale effettivo
4. kem. attivo:
aktivna snov sostanza attiva
5. ekon. attivo:
aktivna bilanca bilancio attivo
6. geogr. attivo:
aktivni ognjenik vulcano attivo - asimilírati (-am)
A) perf., imperf.
1. (sprejeti kaj tujega) assimilare
2. ped. assimilare:
asimilirati znanje assimilare conoscenze
3. biol. (prilikovati) assimilare
B) asimilírati se (-am se) perf., imperf. refl. assimilarsi - čŕpati (-am) imperf. ➞ izčrpati
1. attingere; estrarre; pompare:
črpati nafto estrarre il petrolio
črpati vodo attingere l'acqua
2. knjiž. (dobivati iz česa) attingere, ricavare, trarre:
črpati znanje iz knjig attingere il sapere dai libri
3. (slabiti) svigorire, logorare - dáti (dám)
A) perf. ➞ dajati
1. dare:
dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
dati komu besedo dare a qcn. la parola
dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
dati vbogajme dare, fare l'elemosina
dati na vpogled dare in visione
2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma
3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
dati na trg lanciare sul mercato
dati delat obleko far fare il vestito
dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli
4. pog. (plačati) dare, pagare:
dati na račun pagare in conto
5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto
6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
dati kazen punire
dati pomoč dare aiuto, aiutare
dati prisego prestare giuramento, giurare
dati izjavo dichiarare
dati obljubo promettere
dati na posodo dare in prestito, prestare
dati častno besedo dare la parola d'onore
7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
dati proč mettere via, da parte
dati v zapisnik mettere a verbale
dati v oklepaj mettere tra parentesi
pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?
8. pren. dati na:
dati nase avere un'alta opinione di se
veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.
9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
dati poklicati chiamare, far venire
dati prinesti far portare
10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
Bog daj zdravje! salute!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda da besedo una parola tira l'altra
nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
pren. ti bom že dal me la pagherai!
pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
dati proste roke dare mano libera
pog. dati čez vomitare
pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
dati na znanje riferire, rendere noto
pog. dati ga na zob trincare
pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
dati komu prav dare ragione a qcn.
pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
rel. dati odvezo dare l'assoluzione
šah. dati šah mat dare scacco matto
teči, kar noge dajo correre a gambe levate
PREGOVORI:
obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare
B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
dati se pregovoriti lasciarsi convincere
ne dajte se motiti non si scomodino!
pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
impers. pren. ne dati se non aver voglia
se mi ne da non ho voglia
ne daj se! forza! coraggio!
impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere - elementáren (-rna -o) adj.
1. (temeljen, osnoven) elementare, essenziale:
elementarno znanje nozioni, conoscenze elementari
2. (errore) madornale
3. (prvinski) elementare:
elementaren vzbruh strasti sfogo di istinti elementari
4. kem. elementare:
elementarne snovi sostanze elementari
5. (ki se tiče naravnih sil) elementare:
elementarna nesreča catastrofe
elementarne sile forze elementari
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiz. elementarni delec particella elementare
fiz. elementarni naboj carica elementare
šol. elementarni pouk insegnamento elementare
min. elementarna celica individuo cristallino - enciklopédičen (-čna -o) adj. enciclopedico, di enciclopedia:
enciklopedični slovar dizionario enciclopedico
enciklopedično znanje conoscenze enciclopediche - fundamentálen (-lna -o) adj. pren. (osnoven, temeljen) fondamentale:
fundamentalno znanje nozioni, conoscenze fondamentali - jemáti (jêmljem)
A) imperf. ➞ vzeti
1. prendere;
jemati otroka v naročje prendere il bambino in braccio
jemati denar na posodo prendere denaro in prestito
2. (delati, da pride kaj v posest) prendere; riscuotere:
jemati podkupnino prendere, riscuotere la tangente
jemati sobo prendere, affittare una camera
jemati davke imporre, riscuotere tasse
3. (delati, da ima kdo česa manj ali nima več) prendere, occupare:
delo z mladimi mu je jemalo veliko časa il lavoro coi giovani gli prendeva molto tempo
jemati komu pogum scoraggiare qcn.
4. (delati, da kdo postane bolj suh, manj krepek) consumare, indebolire, svigorire:
bolezen ga je vidno jemala la malattia lo consumava visibilmente
5. (z glagolskim samostalnikom):
jemati v službo, na delo assumere
jemati v čiščenje pulire
jemati v popravilo (čevlje) aggiustare, riparare
jemati v obravnavo trattare qcs., discutere di qcs.
jemati za hlapce prendere in servizio
jemati za ženo, v zakon, za moža sposare, maritare
6. (delati, da pride kaj z določenega mesta) prendere, cavare, togliere, estrarre:
jemati kruh iz peči prendere il pane dal forno
jemati denar iz obtoka togliere il denaro dalla circolazione
jemati prtljago iz garderobe ritirare le valige dal deposito bagagli
7. (črpati, dobivati) prendere, ricevere, attingere; (izposojati si) prendere; (kupovati, nabavljati) acquistare, rifornirsi:
rastline jemljejo hranilne snovi iz zemlje le piante prendono le sostanze nutrienti dalla terra
jemati knjige iz knjižnice prendere i libri dalla biblioteca
jestvine jemati v isti trgovini rifornirsi presso un solo negozio
8. (imeti določen odnos do česa):
jemati za šalo prendere per scherzo
jemati resno prendere sul serio
9. (delati, da pride kaj v telo) prendere, ingerire:
jemati zdravilo prendere la medicina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. vse jemlje hudič tutto va al diavolo, alla malora
jemati dih mozzare il fiato, togliere il respiro
pog. pren. jemati konec andare in rovina; ekst. essere in fin di vita, moribondo
jemati vid togliere la vista, accecare
žarg. jemati ure prendere lezioni
besedo jemati iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
jemati koga na muho, na piko avercela, prendersela con qcn.
jemati krivdo, odgovornost nase assumersi tutta la colpa, la responsabilità
jemati na znanje prendere atto di qcs.
jemati v zakup appaltare
iron. jemati resnico v zakup (pretendere di) avere il monopolio della verità
pog. jemati besedo nazaj ricredersi, rimangiarsi la parola
jemati voljo demoralizzare, disincentivare
jemati vzorce campionare
B) jemáti se (jêmljem se) imperf. refl. (pojavljati se) venire, capitare, spuntare:
le odkod se jemlje toliko ljudi da dove diavolo viene tanta gente! - kómaj
A) adv. (izraža težavno uresničitev dejanja) appena, a malapena:
hodi hitro, da ga komaj dohajamo cammina così veloce che appena gli teniamo dietro
komaj čakam, da pride non vedo l'ora che venga
2. (izraža omejevanje na določeno mero) appena:
star je komaj petnajst let ha appena quindici anni
3. (izraža majhno mero, stopnjo) appena:
komaj zadostno znanje conoscenze appena sufficienti
4. (izraža negotovost) difficilmente, a malapena:
ta mu bo komaj všeč difficilmente gli piacerà
5. (izraža pravkaršnjo izvršitev dejanja) appena, or ora:
kam spet odhajaš, saj si komaj prišel ma dove vai? sei appena arrivato
B) konj. (v časovnih odvisnikih) (non) appena:
komaj se je oženil, pa se že ločuje si è appena sposato che già sta divorziando - liják (-a) m
1. imbuto; cratere; arheol. infundibulo; iron.
ti bi rad, da bi ti vlivali znanje z lijakom vorresti imparare senza dover faticare, senza olio di gomiti
granate so izkopale globoke lijake le bombe avevano scavato profondi crateri
2. lavandino;
kuhinjski lijak acquaio
lijak dobro požira, je zamašen l'acquaio inghiotte bene, è intasato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lesen lijak (za vino) pevera, imbottavino
agr. lijak za seno botola di rifornimento (del fieno)
meteor. lijak tornada tromba del tornado
teh. polnilni lijak tramoggia - napaberkován (-a -o) adj. spigolato; raccontato; raccolto; pejor. raccogliticcio:
napaberkovano znanje conoscenze raccogliticce - nepoglobljèn (-êna -o) adj. pren. non approfondito, superficiale:
nepoglobljeno znanje nozionismo - obséžen (-žna -o) adj.
1. esteso, vasto, ampio:
obsežen gozd un bosco vasto, esteso
2. ekst. ampio, voluminoso; med. massivo; pren. ponderoso:
obsežna razprava un voluminoso trattato
obsežno znanje vaste conoscenze - osnóven (-vna -o) adj.
1. fondamentale, elementare, basilare; base:
osnovni pojmi neke znanosti i concetti fondamentali di una scienza
osnovna načela principi fondamentali, basilari
osnovna plača salario base
2. principale, primo:
osnovna dolžnost il primo dovere
osnovna naloga il compito principale
3. elementare:
osnovna šola scuola elementare
4. di base, essenziale
5. teh. di fondo:
osnovna barva tinta di fondo
min. osnovna celica cellula base
šport. osnovna črta linea di fondo
lingv. osnovna in določilna beseda zloženke radicale e determinante del composto
ekon. osnovna glavnica capitale sociale
pren. osnovna ideja, načela idea madre, vangelo
osnovna konstanta costante universale
osnovna plača salario base
mat. osnovna ploskev, stranica base
fiziol. osnovna presnova metabolismo basale
lingv. osnovna stopnja pridevnika grado positivo dell'aggettivo
ekon. osnovna sredstva beni fissi
um. osnovna barva mestica
jur. osnovne človekove pravice diritti umani fondamentali
teh. osnovne enote unità fondamentali
tekst. osnovne niti fili dell'ordito
ekst. osnovna pravila decalogo
mat. osnovne računske operacije operazioni fondamentali dell'aritmetica
fiz. osnovni delec particella elementare
fiz. osnovni naboj carica elementare
lingv. osnovni pomen besede significato fondamentale
osnovni podatki estremi
muz. osnovni ton tonica
tekst. osnovni valj subbio di ordito
pren. (ključno) osnovno delo chiave di volta
pren. osnovno znanje alfabeto - osvájati (-am) | osvojíti (-ím) imperf., perf.
1. conquistare, occupare; espugnare:
osvojiti trdnjavo espugnare una fortezza
ponovno osvojiti riconquistare
2. pren. conquistare:
osvojiti najvišje vrhove conquistare le cime più alte
osvojiti tuja tržišča conquistare i mercati esteri
3. pren. conquistare, sedurre:
nasmeh, ki osvaja un sorriso seducente
4. (dobiti, dobivati) conquistare, vincere, aggiudicarsi:
osvojiti medaljo conquistare una medaglia
5. (naučiti se) conquistare, acquisire:
osvojiti znanje acquisire conoscenze
6. (sprejeti, sprejmati) approvare, accogliere:
osvojiti predlog accogliere una proposta - pasíven (-vna -o) adj.
1. (nedejaven, nedelaven) passivo; inerte, indifferente:
pasivni odpor resistenza passiva
pasivno znanje tujega jezika conoscenza passiva di una lingua straniera
ekon. pasivna bilanca bilancio passivo
anat. pasivna gibala ossa
med. pasivna imunizacija immunizzazione passiva
jur. pasivna legitimacija legittimazione passiva
pasivna volilna pravica diritto di voto passivo
ekon. pasivne obresti interessi passivi
ekon. pasivni konto conto passivo
pasivno gospodarsko področje zona economicamente passiva
2. lingv. (trpen) passivo - pomanjkljív (-a -o) adj. carente, deficitario, difettoso, lacunoso, insufficiente, mancante, manchevole, scarso:
pomanjkljiva prehrana alimentazione difettosa
pomanjkljivo znanje conoscenze lacunose
med. pomanjkljivo delovanje srca, dihal insufficienza cardiaca, respiratoria
pomanjkljivi dokazi prove insufficienti, carenti - posredováti (-újem) imperf., perf.
1. frapporsi, intromettersi; intervenire; mediare:
nerad je posredoval med njima si decise controvoglia di intervenire
posredovati pri sklepanju posla mediare nella conclusione di un affare
2. posredovati za intervenire, intercedere a favore di, per, raccomandare qcn.
3. (posegati, ukrepati) intervenire:
ob nesreči so takoj posredovale reševalne ekipe nel sinistro sono intervenute sollecitamente, prontamente le squadre di salvataggio
4. presentare, riferire, trasmettere, eseguire:
posredovati svoje izkušnje, znanje trasmettere le proprie esperienze, le proprie conoscenze
posredovati stališče sodelavcev presentare il punto di vista dei collaboratori
posredovati skladbo eseguire un brano musicale
5. (omogočiti, dajati, priskrbeti) offrire, dare; assicurare:
agencija posreduje tudi zasebne sobe l'agenzia assicura inoltre l'affitto di camere - práktičen (-čna -o) adj.
1. pratico:
praktično in teoretično znanje conoscenze pratiche e teoriche
praktične vaje esercizi pratici
2. pratico, funzionale:
praktično pohištvo mobili funzionali
3. (iznajdljiv, spreten) ingegnoso, abile
4. filoz.
praktični um ragione pratica