človéštvo (-a) n mondo, universo; umanità, uomini:
odgovornost pred človeštvom in zgodovino responsabilità davanti agli uomini e alla storia
Zadetki iskanja
- poséči (-séžem) | poségati (-am) perf., imperf.
1. stendere la mano, allungare la mano; mettere mano a:
posegel je na polico in vzel knjigo tese la mano fino allo scaffale per prendere un libro
2.
poseči nazaj risalire, ritornare indietro
posegel je celih dvajset let nazaj ritornò indietro di ben vent'anni
3. intervenire; interferire, intromettersi, immischiarsi; violare:
poseči v razpravo intervenire nella discussione
poseči vmes intromettersi
gorska reševalna služba je pravočasno posegla il soccorso alpino è intervenuto tempestivamente
posegati v pravice nekoga violare i diritti di qcn.
4. pren. (uporabiti, uporabljati) servirsi di, ricorrere a; usare:
pisatelj je po snov posegel v zgodovino per la materia lo scrittore ricorse ad avvenimenti storici
poseči po skrajnih sredstvih ricorrere a mezzi estremi - pred prep.
I. (s tožilnikom, z enklitično obliko osebnega zaimka)
1. (izraža premikanje k) davanti a, dinnanzi a, innanzi:
stopiti pred javnost presentarsi al pubblico
položiti knjigo predenj mettergli il libro davanti
pred zoro innanzi l'alba
2. (izraža prednost pri vrednotenju) davanti a, prima di:
postaviti koristno pred prijetno anteporre l'utile al dilettevole
II. (z orodnikom)
1. (izraža položaj na sprednji strani česa) davanti a, innanzi a:
čakati pred gledališčem aspettare davanti al teatro
stati pred ogledalom stare davanti allo specchio
pren. odgovornost pred zgodovino responsabilità davanti alla storia
2. (izraža prednost pri vrednotenju) davanti a:
zmagala je Francija pred Brazilijo in Nemčijo ha vinto la Francia davanti a Brasile e Germania
3. (izraža čas, do katerega dejanje sega) prima di, avanti, sotto:
vstaja pred zoro si alza prima dell'all'alba
pred božičem, veliko nočjo, pred izpiti sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami
4. (izraža čas, ki je minil) fa; prima:
Prešeren se je rodil pred dvesto leti il Prešeren nacque duecent'anni fa
zdaj je obrtnik, pred tem je bil učitelj adesso fa l'artigiano, prima insegnava
5. (izraža pričakovano) davanti a:
lepa prihodnost je pred teboj hai un bell'avvenire davanti a te
6. (izraža kaj negativnega, čemur se je treba izogibati) davanti a, da:
zavarovati pred mrazom difendere dal freddo
skrivati pred radovedneži nascondere davanti ai curiosi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
peljati dekle pred oltar condurre la fanciulla all'altare
imeti kaj pred nosom avere qcs. davanti al naso
avtobus, vlak mu je ušel pred nosom l'autobus, il treno gli è scappato davanti il naso
pred očmi se mi megli mi sento male, mi si annebbia la vista
biti pred vrati (zima, izpit) essere alle porte
pred kratkim di recente, recentemente, poco fa, ultimamente
ekst. pred očmi sottocchio
imeti pred očmi avere sottocchio
pred smrtjo in extremis
ure pred svitom ore antelucane - prék
A) adv.
1. oltre:
priti prek andare, passare oltre
2. di là
B) prék prep.
1. (čez) oltre, dall'altra parte di:
skočiti prek ograje saltare oltre la siepe
2. di traverso, trasversalmente:
obesiti puško prek rame mettere il fucile ad armacollo
3. per:
reka se je razlila prek ravnine il fiume dilagò per la valle
4. (skozi kaj) attraverso, per, via:
iti v Zagreb prek Zidanega mosta andare a Zagabria via Zidani most
5. (za izražanje časa, v katerem se kaj godi) ○, durante:
kavarna je prek nedelje zaprta il caffè è chiuso la domenica
6. (za izražanje presežne mere) sopra, più di:
voda sega prek glave l'acqua arriva sopra la testa
pot je dolga prek deset kilometrov il percorso è lungo più di dieci chilometri
7. (za izražanj vmesnega člena) a:
raziskovati zgodovino od kamene dobe prek antike do današnjih časov studiare la storia dall'età della pietra all'evo antico e quindi fino ai tempi moderni
8. (za izražanje sredstva, posrednika) per, tramite:
poslati pismo prek kurirja inviare una lettera per corriere - zgodovína (-e) f storia:
gibalo, tek zgodovine il movente, il corso della storia
slovenska, italijanska, svetovna zgodovina storia della Slovenia, storia d'Italia, storia mondiale
obdobje zgodovine periodo storico
gospodarska, politična, umetnostna zgodovina storia economica, storia politica, storia dell'arte
literarna, primerjalna zgodovina storia della letteratura, storia comparativa
narodna, splošna, uradna zgodovina storia nazionale, generale, ufficiale
delati zgodovino, priti v zgodovino fare la storia, entrare nella storia
zavito v temo zgodovine non ancora indagato, non ancora chiarito - zlát (-a -o) adj.
1. d'oro; aurifero; aureo:
zlati rudnik miniera d'oro
zlati pesek sabbia aurifera
zlata kovina oro, metallo biondo
ekon. zlate rezerve riserve auree
zlat prstan anello d'oro
šport. zlata kolajna, medalja medaglia d'oro
pog. zlat zob dente d'oro
2. color oro, d'oro; ekst. aureo, biondo:
zlate nitke fili d'oro
zlati lasje chioma bionda
zlato klasje le bionde spighe, le spighe dorate
3. (ki predstavlja petdeseto obletnico) d'oro:
zlata poroka nozze d'oro
4. (zelo dober, dobrosrčen) buono, ottimo, dal cuore d'oro:
imeti zlate starše avere genitori dal cuore d'oro
5. pren. (zelo dragocen) aureo, d'oro; prezioso:
zlato pravilo regola aurea
zlati časi za špekulante tempi d'oro per gli speculatori
6. pren. (poln uspehov; poln zadovoljstva) d'oro:
zlati vek italijanskega slikarstva il secolo d'oro della pittura italiana
sanjati zlate sanje fare sogni d'oro
7. (poudarja pomen samostalnika) beato, benedetto:
izgubiti zlati mir perdere la benedetta pace
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti zlat čas za nekaj avere molto tempo a disposizione
zlata vreden delavec un ottimo operaio
obljubljati zlate gradove promettere mari e monti
v zgodovino zapisano z zlatimi črkami segnato a lettere d'oro
biti zlata jama essere una miniera d'oro
vpisati se v zlato knjigo iscriversi nell'albo d'oro
imeti zlate roke avere le mani d'oro
biti dobrega srca in zlatih rok essere generoso
držati se zlate sredine tenersi al giusto mezzo
vkovati koga v zlate verige mettere qcn. in una gabbia dorata
zool. zlata lokarda corifena (Coryphaena hippurus)
zlata mladina gioventù dorata, jeunesse dorée
zool. zlata minica cetonia dorata (Cetonia aurata)
zlata mrzlica febbre dell'oro
zool. zlata muha lucilia (Lucilia caesar)
agr. zlata parmena parmena dorata
zool. zlata ribica carassio dorato (Carassius auratus)
bot. zlata rozga verga d'oro (Solidago virgo-aurea)
ekon. zlata valuta valuta aurea
med. zlata žila emorroidi; noduli emorroidali
ekon. zlate palice lingotti d'oro
agr. zlati delišes deliziosa dorata
bot. zlati grmiček (tavžentroža) centaurea minore (Erythrea centaurium)
film. Zlati lev Leon d'oro
mat. zlati rez sezione aurea
bot. zlati šeboj violacciocca gialla (Cheiranthus cheiri)
agr. zlato jabolko cachi mela
mitol. zlato runo vello d'oro
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi chi ha bisogno non mostra denti
zlat ključ vsaka vrata odpre con chiavi d'oro s'apre ogni porta
rana ura — zlata ura il mattino ha l'oro in bocca
/ 1
Število zadetkov: 6