zdràv (zdráva -o) adj.
1. sano:
zdrav kot dren, kot riba sano come un pesce
duševno, telesno, umsko zdrav sano di corpo e di spirito
vrniti se živ in zdrav tornare sano e salvo
zdrav želodec, zdravo srce stomaco sano, cuore sano
zdravi klicenosec portatore sano
2. (ki temelji na pozitivnem, normalnem) sano; buono:
zdrava vzgoja sana educazione
zdrav razum buon senso
3. (ki koristi zdravju) sano, salubre:
zdrav zrak, zdravo podnebje aria, clima salubre
4. (ki ima bistvene pozitivne lastnosti ohranjene v polni meri) sano, schietto, solido:
zdravo sadje frutta sana, schietta
zdravo zidovje muri solidi
5. (kot pozdrav ob slovesu)
ostani zdrav! salve!; stammi bene!
pa zdravi bodite! stateci bene!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. odnesti zdravo kožo salvare la pellaccia
pren. ravnati po zdravi pameti agire assennatamente, con molto buon senso
pog. ni zdrav, če ne nagaja ha la mania di fare dispetti
zdrav duh v zdravem telesu mens sana in corpore sano
Zadetki iskanja
- číl (-a -o) adj. robusto; fresco; vispo, arzillo, vegeto:
čil in zdrav vivo e vegeto - drèn (dréna) m bot. corniolo (Cornus mas);
rdeči, pasji dren sanguinella (Cornus sanguinea)
pren. zdrav ko dren sano come un pesce
držati se, kakor bi dren jedel avera una faccia scura, annoiata - drúgi (-a -o)
A) num.
1. (ki v zaporedju ustreza številu 2) secondo, II:
Filip II. Filippo II
v drugi polovici leta nella seconda metà dell'anno
2. (po vrednosti za eno stopnjo nižji od najboljšega) secondo, B:
žel. voziti se v drugem razredu viaggiare in seconda classe
hotel druge kategorije albergo di seconda categoria
3. (glede na pomembnost za eno stopnjo višji od najnižjega) secondo:
oblastni organ druge stopnje organo di secondo grado
4. (izmed dveh bolj oddaljen) altro:
na drugem koncu vasi all'altro capo del villaggio
po drugi strani d'altra parte
5. (ki sledi prejšnjemu) dopo, seguente, prossimo:
en dan je imel vročino, drugi dan pa je bil že zdrav un giorno aveva la febbre, il giorno dopo era sano sanissimo
upamo, da bo druga pomlad bolj sončna speriamo che la primavera prossima ci sia più sole
6. pren. (tak kot prvi) secondo, altro, novello:
imajo ga za drugega Paganinija lo giudicano un secondo Paganini
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
on je moj drugi jaz è il mio alter ego
blago iz druge roke merce di seconda mano
pog. druga stran medalje l'altro verso della medaglia, un altro paio di maniche
evf. spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo
pog. pren. igrati drugo violino fare la spalla a uno, avere un ruolo secondario
pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven non ubbidisce, non ascolta
film. drugi plan secondo piano
sodišče II. stopnje tribunale di secondo grado
mat. na drugo potenco alla seconda potenza, al quadrato
drugi glas voce seconda
šola druge stopnje scuola di secondo grado, scuola media
šport. druga postava squadra di rincalzo
hist. druga fronta secondo fronte (in Normandia nella II guerra mondiale)
B) drúgi (-a -o) m, f, n
1. secondo (-a):
drugi je večji od prvega il secondo è più grande del primo
avt. žarg. voziti v drugi andare in seconda
2. eden ... drugi altro (-a):
eden poje, drugi pije, tretji vriska uno canta, un altro beve, un terzo strilla
eni se smejejo, drugi jokajo alcuni ridono, altri piangono; chi ride e chi piange
eni in drugi so bili jezni gli uni e gli altri erano furiosi
3. eden ... drug altro (-a):
bojita se eden drugega hanno paura l'uno dell'altro
hoditi eden za drugim camminare in fila indiana
padati eden za drugim cadere uno dopo l'altro - jàz (mêne)
A) pron.
1. io, me:
jaz grem domov, ti pa kakor hočeš io me ne vado, tu fa come ti pare
jaz sem gospodar! il padrone sono io!; pog. il padrone sono me!
evf. jaz, da bi lagal! io mentitore!
jaz, neumnež, sem mu verjel e io stupido gli credei
reva jaz, ki sem sama povera me che sono sola
bolje ga poznaš kot jaz tu lo conosci meglio di me
meni ne verjameš? a me non credi?
pojdi z menoj vieni con me
(v brezosebni rabi izraža smiselni osebek)
mene ne bo doma io non sarò a casa
strah me je (io) ho paura
sanja se mi (io) sogno
2. (v dajalniku izraža pripadnost, svojino):
ime mi je Jože (io) mi chiamo Giuseppe
vsi so mi priča, da je res tutti possono testimoniare (essermi testimoni) che è vero
3. pren. (v dajalniku izraža osebno prizadetost):
poberi se mi! e vattene!
bodi mi zdrav! stammi bene!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bilo jih je kaj jaz vem koliko erano proprio tanti
meni nič, tebi nič so me odpustili m'hanno licenziato così, su due piedi
zaradi mene lahko kar gre per me può anche andare
dobiva se pri meni ci troviamo da me
zaleže za dva mene ne vale due come me
PREGOVORI:
danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te
B) jàz (jàza) m io (tudi filoz. ); psih. io, Ego:
biti zagledan v svoj jaz esser gonfio del proprio io
filoz. jaz in nejaz l'io e il non-io
drugi jaz l'alter ego - kakó adv.
1. (izraža vprašanje po načinu dejanja, stanja) come:
kako ti je ime? come ti chiami?
2. (izraža vprašanje po stopnji povedanega) come; quanto:
kako dolgo si že tukaj? quanto (tempo) aspetti? da quando sei qua?
kako ti je ugajal film? (come) ti è piaciuto il film?
3. (v vezniški rabi, v pripovednih odvisnikih z glagoli zaznavanja) come; quanto:
videl sem, kako je padel pod avto ho visto come è stato investito dall'auto
ne zaveda se, kako hudo je bolan non si rende conto di come è malato
4. (izraža veliko mero povedanega, začudenje, zavrnitev) quanto; come; che:
kako čudovit pogled che bella veduta!
kako se mi smili quanto mi fa pena
kako si upaš priti sem come osi venire qua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vse bi šlo kako, če bi le otrok bil zdrav tutto sarebbe, diciamo, a posto, se il bambino fosse sano
pog. kako je zunaj, ali še dežuje? fuori com'è il tempo? piove ancora?
bil je, kako bi rekel, malo neroden è stato, come dire, un po' maldestro
si zadovoljen? Kako da ne contento? Come no - nà inter. (izraža presenečenje, nejevoljo) e, ed ecco; tac:
videti je bil tako zdrav, na, pa ga ni več med živimi sembrava così sano ed ecco che non è più tra i vivi
enkrat samkrat sem prečkal rdečo, na, in že me je oglobil prometnik una sola volta sono passato col rosso e tac! il vigile mi aspettava con la multa - ohraníti (-im) | ohránjati (-am)
A) perf., imperf.
1. conservare; preservare; tenere, mantenere:
pren. ohraniti mirno kri tenere un contegno tranquillo, non scomporsi, conservare la calma, il sangue freddo, non lasciarsi sconvolgere
2. serbare, mantenere:
ohraniti lep spomin na koga serbare un buon ricordo di qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
poskušati ohraniti glavo nad vodo tentare di tenere la testa sopra il livello dell'acqua
svoje nasvete ohrani zase i tuoi consigli tienili per te
(v osmrtnicah) ohranili ga bomo v lepem spominu (il defunto) lo ricorderemo con affetto
B) ohraníti se (-im se) | ohránjati se (-am se) perf., imperf. refl. conservarsi; sopravvivere; mantenersi:
ohranila so se stara verovanja sopravvivono tuttora antiche superstizioni
ohraniti se zdrav conservarsi sani - potŕkati (-am)
A) perf. ➞ trkati
1. bussare
2. battere, picchiare:
potrkati po rami dare una manata sulle spalle
3. pren. (pojaviti se) manifestarsi, farsi sentire, (na vrata) essere alle porte, bussare alla porta:
zima je potrkala, trka na vrata l'inverno è alle porte, bussa alla porta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
za zdaj sem še kar zdrav, moram potrkati per ora sto bene di salute: tocco ferro!
oven je potrkal l'ariete incornò
pren. potrkati na srce, na vest nekoga appellarsi alla generosità, alla coscienza di qcn.
pren. potrkati na vrata chiedere, sollecitare (un favore)
B) potrkati se (-am se) perf. refl. battersi:
potrkati se po čelu battersi la fronte
potrkati se po prsih battersi il petto; ekst. confessare, ammettere la colpa - pregrešíti (-ím)
A) perf. commettere:
pregrešiti veliko hudih napak commettere molti errori gravi
B) pregrešíti se (-ím se) perf. refl.
1. rel. peccare
2. pren. peccare, contravvenire, trasgredire, violare:
pregrešiti se zoper zdrav razum peccare contro il buon senso
pregrešiti se proti zakonom contravvenire alle leggi
pregrešiti se pri hrani peccare di gola - rêklo (-a) n
1. frase, detto:
latinsko reklo: zdrav duh v zdravem telesu il detto latino: mens sana in corpore sana
2. aforisma, sentenza, adagio
3. freddura, battuta, spiritosaggine - ríba (-e) f
1. pesce; pog. lasca:
loviti ribe pescare
gojiti ribe allevare i pesci
predelovati ribe trasformare, conservare i pesci
čistiti, otrebiti ribe pulire, nettare i pesci
pren. molčati kot riba essere muto come un pesce
pren. kaj potrebovati kot riba vodo avere grande bisogno di qcs.
pren. biti, počutiti se kot riba na suhem sentirsi come un pesce fuor d'acqua
pren. biti zdrav kot riba esser sano come un pesce, come una lasca
iti v gostilno na ribe mangiare pesce in trattoria
riba se je ujela na trnek il pesce ha abboccato (all'amo)
morske, rečne, sladkovodne ribe pesci di mare, di fiume, d'acqua dolce
bela, plava riba pesce bianco, azzurro
jata rib branco di pesci
sveže, zmrznjene ribe pesce fresco, congelato
mastna, nemastna riba pesce grasso, magro
ocvrte, kuhane, marinirane, slane ribe pesce fritto, lesso, marinato, salato
pren. iti rakom žvižgat in ribam pet andare a monte, in malora (di impresa), andare a farsi friggere; morire
pren. biti mrzlovodna riba essere un animale a sangue freddo
pren. biti računarska riba essere un tipo freddo, calcolatore
velike ribe, male ribe pesci grossi, pesci piccoli
pren. velika riba pezzo grosso
pren. velike ribe male žro il pesce grosso mangia il piccolo
astr. Ribi Pesci
električne ribe pesci elettrici
ribe selivke pesci migratori
leteče ribe pesci volanti, esoceti
ribe kostnice, pljučarice teleostei, dipnoi
riba mora plavati trikrat: v vodi, olju in vinu il pesce nuota tre volte: nell'acqua, nell'olio e nel vino; quattro cose vuole il pesce: fresco, fritto, fermo e freddo
2. tisk. pesce, salto di composizione
PREGOVORI:
riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa - takó
A) adv.
1. così; tanto:
poglej, tako se obrni guarda, voltati così
delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
tako mlada je in lepa è così giovane e bella
2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così
3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...
4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più
5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina
6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero
7. tako imenovan cosiddetto:
ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco
8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera
9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo
10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)
11. (izraža ustreznost povedanega) così:
pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
(za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta
12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
jokala je kar tako piangeva così
knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis
13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così
14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro
15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta
16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!
B) takó konj.
1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo
2. tako kot, tako kakor (così) come:
držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine
3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%
4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse
5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
iron. tako ne bo šlo così non va
ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
PREGOVORI:
kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso - vesêlje (-a) n
1. gioia, allegria, contentezza; baldoria, festa:
prepustiti se veselju abbandonarsi alla gioia
hrupno veselje festa rumorosa
jokati od veselja piangere dalla gioia
solze veselja lacrime di gioia
z igračo narediti otroku veselje rallegrare il bambino con un giocattolo
2. piacere; passione:
avtomobil, da ga je veselje pogledati una macchina che fa piacere guardarla
imeti veselje do glasbe avere la passione della musica
slikati iz veselja dipingere per passione
3. z veseljem (v medmetni rabi) volentieri:
boste prišli? Z veseljem verrete? Volentieri
4. da je veselje (v adv. rabi) molto, benissimo:
zdrav je, da je veselje è sano, sanissimo
pleše, da je veselje balla che è una meraviglia
iti v nebeško veselje morire
PREGOVORI:
kratko veselje — dolga žalost per un giorno di gioia ce n'è mille di noia
vsako tele ima svoje veselje ognuno ha i suoi gusti - vŕsta (-e) f
1. fila; riga:
sedež v prvi vrsti parterja posto nella prima fila della platea
postaviti se v vrsto mettersi in fila, in riga
vrsta za vstopnice fila per i biglietti
2. riga:
natipkati trideset vrst na stran dattilografare trenta righe per pagina
3. (večja množina) serie:
vrsta potresnih sunkov una serie di scosse sismiche
4. fila, rango:
stranka širi svoje vrste il partito amplia le proprie file
strniti vrste serrare le file
5. specie, tipo:
navesti vrsto in kakovost blaga riportare tipo e qualità della merce
nova vrsta mednarodnega financiranja un nuovo tipo di finanziamento internazionale
on je druge vrste človek è un altro tipo di uomo
izdelovati opremo vsake vrste fabbricare attrezzature di ogni specie
6. (celote rastlin in živali) specie:
spreminjanje rastlinskih vrst mutamento delle specie vegetali
iztrebljanje živalskih vrst sterminio delle specie animali
rod in vrsta genere e specie
endemna vrsta specie endemica
7. biti na vrsti, priti na vrsto essere la volta di qcn., essere di turno:
ko je prišla vrsta nanj, je vstopil quando fu la sua volta, entrò
pren. zdrav je in mlad, vendar bo prišla tudi nanj vrsta è giovane e sano, eppure prima o poi verrà il suo turno (per ammalarsi, morire)
nesreče so na vrsti (se vrstijo)
vsak dan ogni giorno una disgrazia; le disgrazie si susseguono di giorno in giorno
8. (stopnja kakovosti) ordine, categoria, qualità, classe:
blago prve, druge vrste merce di prima, di seconda qualità
prenočevati v hotelu druge vrste pernottare in un albergo di terza categoria
mojster prve vrste un maestro eccellente, di primo, di primissimo ordine
9. (v adv. rabi) v prvi vrsti in primo luogo, anzitutto:
knjiga je namenjena v prvi vrsti odraslim il libro è destinato anzitutto agli adulti
10. agr. (red) fila
11. (ruska dolžinska mera) nekdaj versta
12. muz., mat. serie
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. držati komu vrsto stare in fila al posto di qcn.
klicati po vrsti chiamare, fare l'appello per ordine
pren. napisati, povedati med vrstami scrivere, dire fra le righe
postaviti neko kulturo v isto vrsto s considerare una cultura di pari dignità, di pari importanza che
pren. biti, stati v boju v prvi vrsti battersi, lottare in prima fila
nadloga prve vrste una calamità di prim'ordine
divergentna, konvergentna vrsta serie divergente, convergente
obrt. vrsta petelj fila di maglie
šah. osnovna vrsta prima, ottava traversa; kor. fila
lingv. besedna vrsta parte del discorso
glagolska vrsta coniugazione
lit. književna vrsta genere letterario
geogr. gorska vrsta catena di montagne
šport. krilska, napadalna vrsta linea mediana, di attacco
strojn. tolerančna vrsta serie di qualità
anat. vrsta zob fila, chiostra dei denti
obl. vrsta gumbov bottoniera
vrsta gumbov in gumbnic abbottonatura
film. vrsta zaporednih prizorov sequenza
šport. vrsta zaporednih strelov (v vrata), udarcev (pri boksu) tambureggiamento - zahváljen (-a -o) adj. ringraziato:
Bog bodi zahvaljen, da si se vrnil živ in zdrav grazie al cielo sei tornato sano e salvo - žív (-a -o)
A) adj.
1. vivo, vivente:
človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo
2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
živo oglje brace ardente
živa rana ferita aperta
3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
žive ideje idee vive
živi jeziki lingue vive
4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
živa potreba necessità, bisogno urgente
5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
živ opis una descrizione viva
6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
živ otrok un bambino vivace
živa tridesetletnica una pimpante trentenne
7. vivo, intenso, acceso:
žive barve colori accesi
8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza
9. vero, sacrosanto, autentico:
domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
živega krsta ne videti non vedere anima viva
biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
biti živ ogenj essere argento vivo
ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
živo apno calce viva
živa meja siepe
kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
biti živ pokopan essere sepolti vivi
najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
živega ne moči videti non sopportare qcn.
bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
tisk. živa pagina titolo corrente
voj. živa sila effettivi
gled. živa slika quadro vivente
zool. živi fosil fossile vivente
živi pesek sabbie mobili
ekon. živo delo lavoro vivo
B) žívi (-a -o) m, f, n
komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
v živo zaboleti colpire profondamente
v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
ne biti med živimi essere morti
žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta
/ 1
Število zadetkov: 17