avspícija (-e) f
1. auspicio:
to so slabe avspicije zanj ciò è per lui di cattivo auspicio
2. redko (pokroviteljstvo) auspici, patrocinio:
prireditev poteka pod predsednikovimi avspicijami la manifestazione si svolge sotto gli auspici del Presidente della Repubblica
Zadetki iskanja
- bíblija (-e) f Bibbia; pren. ekst. bibbia:
biblija obsega staro in novo zavezo la Bibbia comprende il Vecchio e il Nuovo Testamento
Dalmatinova biblija la Bibbia del Dalmatin
kar reče žena, je zanj biblija ciò che dice la moglie è per lui bibbia - dogódek (-dka) m fatto, avvenimento, evento; vicenda:
razpravljati o aktualnih dogodkih discutere dei fatti di attualità
to je bil zanj dogodek questo fu per lui un avvenimento
ekst. zgodovinski dogodek evento storico
dogodek leta l'avvenimento dell'anno
pren. pričakovati vesel dogodek aspettare un lieto evento - drág (-a -o)
A) adj.
1. caro, costoso; prezioso:
draga stanovanja alloggi cari
drage knjige libri cari, costosi
dragi kamen pietra preziosa
metal. drage kovine metalli preziosi
drag kot žafran molto caro, che costa un occhio della testa
2. (do katerega ima kdo pozitiven odnos) caro:
drag človek una cara persona
pogreb dragega pokojnika il funerale del caro estinto
(v nagovoru) dragi bralci, gledalci cari, gentili lettori, spettatori
3. (dragocen) prezioso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
to je bila zanj draga šola un'esperienza che gli è costata cara
ustreči drage volje accontentare volentieri
pren. molči, če ti je življenje drago taci, se hai cara la vita
če ti je drago, storiva tako se vuoi, facciamo così
pojdi, kamor ti je drago va dove vuoi
B) drági (-a -o) m, f, n
spomniti se svojih dragih ricordarsi dei propri cari
mislil je na svojo drago pensava alla sua ragazza, alla sua findanzata
pren. vrniti milo za drago rendere pan per focaccia - iztŕgati (-am)
A) perf. ➞ trgati
1. strappare, staccare; pren. staccare, isolare (dal contesto), estrapolare
2. pren. strappare, sottrarre:
iztrgati otroka slabi družbi sottrarre il ragazzo alle cattive compagnie
smrt ga je iztrgala svojim dragim la morte lo rapì ai familiari
3. pren. (doseči, da kdo kaj pove) strappare, carpire:
iztrgati komu skrivnost carpire, strappare un segreto (a)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iztrgati iz spomina dimenticare, cancellare il ricordo
pren. srce bi si iztrgala zanj darei l'anima, la vita per lui
B) iztŕgati se (-am se) perf. refl. strapparsi; liberarsi - kák (-a -o) adj. quale, che:
kake novice mi prinašaš? quali nuove (ci porti)?
iz kakega kraja si? di che paese sei?
da so to tvoji prijatelji? kaki prijatelji neki! sono questi i tuoi amici? ma che amici del diavolo!
kaka škoda zanj! che peccato per lui!
kak čudovit prizor! che magnifico spettacolo! - kákšen (-šna -o) adj.
1. (izraža vprašanje po kakovosti, lastnosti) che, quale; come:
kakšne barve je morje? di che colore è il mare?
kakšna bo letina? come sarà il raccolto?
kakšno bo vreme jutri? che tempo farà domani?
2. (izraža vprašanje po izbiri osebe ali stvari iz določene vrste) che, quale:
kakšno vino naj prinesem? che vino vi porto?
3. pren. (izraža močno zanikanje) che, quale:
kakšen moški pa si, da si tega ne upaš che (razza di) uomo sei se non osi farlo
kakšni izgovori neki! ma che scuse d'Egitto!
4. pren. (izraža veliko mero tega, kar določi samostalnik) che, quale:
kakšna škoda zanj che peccato per lui - nìč
A) m inv.
1. niente, nulla:
ustvariti iz nič creare dal nulla
2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
pren. na nič priti fallire, andare in rovina
igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
iti v nič andare in rovina
prodajati skoraj za nič svendere
prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo
B) nìč inv. numer.
1. zero:
pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
lingv. pripona nič suffisso zero
voj. elevacijski kot nič alzo zero
2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero
C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
nič lažjega kot to niente di più facile
denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
nič zato, če je revna non fa niente se è povera
tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
PREGOVORI:
kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena
Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)
1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
nič se ne boji non ha paura di niente
nima nič upanja non ha nessuna speranza
nič ne razumeti non capire un'acca
ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
igre nič kart (pri pokru) servito
2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prav nič niente di niente
ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
PREGOVORI:
boljše malo kot nič meglio poco che nulla - odsékati (-am) | odsekávati (-am) perf., imperf.
1. tagliare, mozzare:
odsekati vejo tagliare un ramo
kakor bi odsekal, je nehal govoriti tacque bruscamente
zanj bi si dal odsekati glavo rischierei la testa per lui
2. troncare, interrompere (il discorso)
3. pren. ribattere, replicare - pójem (-jma) m
1. concetto, idea, nozione:
definirati kak pojem definire un concetto
osnovni, sorodni pojmi concetti base, affini
pojem časti il concetto dell'onore
pojem dobrega in zla il concetto del bene e del male
2. vocabolo, espressione, termine:
slovar strokovnih pojmov dizionario dei termini tecnici
3. quintessenza; non plus ultra; sinonimo:
njihovi izdelki so pojem kvalitete i loro prodotti sono sinonimo di qualità
4. filoz. concetto, nozione, idea:
nadrejeni, podrejeni pojem concetto superiore, accessorio
ne imeti pojma o čem non avere la più pallida idea di qcs.
nimaš pojma, kako lepo je bilo non puoi immaginare com'era bello
spoznati osnovne pojme neke znanosti conoscere i rudimenti di una scienza
o čem ne imeti jasnih pojmov avere idee piuttosto vaghe su qcs.
čast mu ni prazen pojem, čast je zanj zelo širok, raztegljiv pojem per lui l'onore non è parola vuota, l'onore è per lui qualcosa di molto ampio, elastico
strateški pojmi le concezioni strategiche - poštêno adv.
1. onestamente, bene; rettamente, probamente:
pošteno povedano, ne zanimam se zanj onestamente parlando, non mi interessa
pošteno je, da napako priznaš sarebbe bene che tu riconoscessi il torto
2. (za izražanje visoke stopnje) molto, assai, da morire:
pošteno sem žejen ho una sete da morire
pošteno sem se prestrašil ho preso una paura del diavolo - právi (-a -o)
A) adj.
1. giusto; adatto, vero; buono; opportuno:
izbrati pravi trenutek scegliere il momento giusto
razlika med pravo in približno vrednostjo la differenza tra il valore vero e quello approssimativo
povleči pravo potezo fare la mossa buona
zvedeti ob pravem času venire a sapere al momento opportuno
2. vero, genuino, autentico, schietto; nareč. spaccato, patocco:
on je pravi Tržačan un triestino patocco
3. (izraža podkrepitev trditve) vero:
življenje je postalo zanj pravi pekel la vita diventò per lui un vero inferno
njegova soba je pravi hlev la sua stanza è una vera stalla
4. pog. (izraža omalovaževanje)
prava figa, prava reč, če si je privoščil BMW si è fatta una BMW; e poi? e allora?
prava stran (lice) tkanine, medalje il diritto, il ritto della stoffa, della medaglia
prava, narobe stran il diritto e il rovescio
bot. prava glavica capsula
bot. prava kadulja salvia (Salvia officinalis)
zool. prava klopotača crotalo, serpente a sonagli (Crotalus)
anat. prava rebra coste vere
prava vrednost valore intrinseco
zool. pravi maki maki (Lemur)
med. pravi sklep diartrosi
zool. pravi tkavec tessitore (Ploceida)
zool. pravi vampir vampiro (Desmodontida)
zool. prava kareta tartaruga embricata (Eretmochelys imbricata)
mat. prava premica retta
tekst. prava svila seta pura
zool. prave čebele apidi (sing. -e) (Apidae)
zool. prave uši anopluri (sing. -o) (Anoplura)
mat. pravi kot angolo retto
mat. pravi ulomek frazione propria
imeti glavo na pravem mestu avere la testa a posto
lotiti se česa na pravem koncu affrontare un problema nel modo giusto
postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose a posto
obrniti se na pravi naslov rivolgersi alla persona giusta
ta je šele ta pravi lui è un furbo di tre cotte
biti pravi sin, prava hči svojega očeta, svoje matere essere il vero figlio, la vera figlia del proprio padre, della propria madre
imeti pravo mero usare moderazione
spraviti koga na pravo pot inoltrare qcn. sulla retta via
ne biti za pravo rabo non sentirsi bene, non combinare niente
iron. prava sila ti je bila to narediti ma chi te l'ha fatto fare?!
znati poiskati pravo besedo ob pravem času saper trovare la parola giusta al momento giusto
B) právi (-a -o) m, f, n
srečati ta pravega incontrare l'uomo giusto
če misliš, da je tvoja prava, naredi po svoje se pensi di aver ragione tu, fa' a modo tuo
pog. ne biti pri pravi non essere normale, mancare di una rotella
ravnati po pravi operare secondo giustizia - prilóžnost (-i) f occasione, opportunità, circostanza, congiuntura, momento, destro:
čakati ugodno priložnost aspettare l'occasione, il momento opportuno, cogliere il destro, approfittare dell'opportunità
dekle je zanj dobra priložnost la ragazza è per lui una buona occasione
(vljudnostno) izrabljam priložnost, da se Vam zahvalim za Vaše prizadevanje colgo l'occasione per ringraziarLa del Suo gentile interessamento
obleka za slavnostne priložnosti abito delle grandi occasioni - smŕt (-i) f
1. morte; ekst. fine, decesso, dipartita, scomparsa, trapasso:
umreti nasilne smrti fare una brutta fine; morire, perire di morte violenta
obsoditi na smrt condannare a morte
koga na smrt sovražiti avercela a morte con qcn.
pasti junaške smrti morire da eroe
vprašanje življenja in smrti questione di vita o di morte
naravna, navidezna smrt morte naturale, apparente
prerana smrt morte prematura
bela smrt (smrt v snegu) morte bianca
bled, suh ko smrt pallido, magro come un morto
2. teschio, testa di morto;
označiti strup s smrtjo contrassegnare il veleno con un teschio
3. pren. cosa letale, spiacevole, insopportabile, penosa; rovina, fine:
alkohol je zanj smrt per lui l'alcol è letale
4. (v adv. rabi) na smrt da morire, a morte:
na smrt se dolgočasiti annoiarsi da morire
smrt mu je že za petami è prossimo a morire
smrt ga je pobrala è morto,è deceduto
gledati smrti v obraz guardare la morte in faccia
biti obsojen na smrt (živalske, rastlinske vrste) essere condannati a estinguersi, all'estinzione
njega bi bilo treba poslati po smrt è di una lentezza esasperante
pren. pognati, poslati koga v smrt mandare a morire, condannare a morte
boriti se s smrtjo agonizzare; essere sul punto di morire
igrati se s smrtjo rischiare la morte
pog. biti na smrt bolan essere gravemente ammalato
biološka smrt morte biologica
blaga smrt eutanasia
star. črna smrt peste
klinična smrt morte clinica
rel. mučeniška smrt martirio
šport. spirala smrti (smrtni zavoj) spirale della morte
PREGOVORI:
dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura
dosti psov je zajčja smrt molti cani sono la morte della lepre - spodbúda (-e) f sprone, spinta, stimolo; incentivo; incoraggiamento:
otrok je potreben spodbude il bambino ha bisogno di incoraggiamento
spodbuda naložbam incentivo agli investimenti
pohvala je bila zanj močna spodbuda la lode fu per lui un forte stimolo - sréča (-e) f
1. felicità, gioia, beatitudine:
doživeti, občutiti srečo provare felicità, sentirsi felici
hrepeneti po sreči sognare, desiderare la felicità
živeti v sreči vivere felici
jokati od sreče piangere di gioia
kratkotrajna sreča felicità fugace, passeggera
2. pren. fortuna, ventura, sorte:
dobra, zla sreča buona, cattiva ventura
povsod ga spremlja sreča la fortuna gli arride ovunque; pog. è nato con la camicia
imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio
imeti srečo v ljubezni, v igri essere fortunato in amore, nel gioco
izteči se po sreči finire, concludersi felicemente
poskusiti srečo tentare la fortuna
3. (v povedno-prislovni rabi)
sreča zanj, da je pomoč kmalu prišla per sua fortuna il soccorso è arrivato presto
samo sreča, da je tako meno male che sia così
4. (kot voščilo)
vso srečo! auguri!, buona fortuna!
(v kmečkem okolju) Bog daj srečo! Dio vi assista, sia con voi!
5. pren. (v adv. rabi) k sreči, na srečo per fortuna:
k sreči je policija kmalu prišla per fortuna è intervenuta tempestivamente la polizia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na slepo srečo a caso, a casaccio, a lume di naso
ugibati na slepo srečo indovinare a lume di naso
pren. sreča mu je bila mila la fortuna gli arrise
sreča je hotela drugače gli imprevisti della fortuna, della sorte
sreča te išče sei fortunato
kolo sreče se obrača gira la ruota della fortuna
otroci in pijanci imajo srečo i bambini e gli ubriachi hanno fortuna
igra na srečo gioco d'azzardo
PREGOVORI:
sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore; chi ha fortuna in amor non giochi a carte
sreča je opoteča la fortuna è cieca; buona fortuna non dura
sreča je naklonjena pogumnim la fortuna i forti aiuta e i timidi rifiuta
sreča ima spredaj lase, zadaj je gola la fortuna va afferrata per i capelli
vsak je svoje sreče kovač ognuno è artefice della propria fortuna - stràšno adv.
1. terribilmente, maledettamente, tremendamente, spaventosamente:
strašno drag maledettamente caro
2. (v povedni rabi)
najstrašnejše zanj je bilo, da je moral ležati ciò che più gli pesava era il dover stare a letto
(s smiselnim osebkom) strašno mi je ob misli, da bo ves trud zaman mi duole terribilmente pensare che tutto ciò sarà vano
ob pogledu nanj ji je bilo strašno pri srcu al guardarlo sentiva una fitta al cuore
3. (v medmetni rabi) terribile; tremendo:
kaj si naredil z njim, strašno! è terribile quel che hai fatto di lui!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
strašno ga je imelo, da bi to storil aveva, provava una voglia terribile di farlo
strašno bogat ricco sfondato
strašno grd orrendo
strašno lep bello da morire
strašno zaljubljen innamorato cotto
strašno star terribilmente vecchio
strašno trd kruh pane duro assaettato, pane durissimo - ukàz (-áza) m
1. comando, ordine, ingiunzione, imposizione, intimazione, disposizione;
pismeni, ustni ukaz ordine scritto, comando
izreči ukaz dare un ordine
ukaz o evakuaciji ordine, disposizione di evacuazione
2. teh. comando:
naprava na ukaz ni reagirala l'apparecchio non ha risposto al comando
3. pren. ordine; imperativo:
umerjenost v vsem je takorekoč življenjski ukaz la moderazione in tutte le cose é per così dire imperativo esistenziale
njena želja je zanj ukaz ogni suo desiderio è un ordine - urézan (-a -o) adj. tagliato; ekst. modellato, fatto:
po modi urezana obleka un abito tagliato alla moda
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vsi ljudje niso urezani po istem modelu non tutti sono tagliati sullo stesso modello
pren., pog. ni neumen, pač pa po svoje urezan non stupido ma strambo
pren. ona je kakor urezana zanj è la sua anima gemella - víšek (-ška) m
1. colmo, estremo; apice, vertice; massimo:
prenehati na višku (kolesarske) kariere appendere la bicicletta al chiodo all'apice della carriera
to je višek! questo è il colmo!
zanj je višek sreče, če lahko potuje per lui il massimo della felicità è poter viaggiare
2. clou:
višek koncerta il clou del concerto
3. (presežek, ostanek) soprappiù, residuo, surplus;
višek delovne sile il surplus della manodopera
ekon. višek vrednosti plusvalore
/ 1
Število zadetkov: 20