Franja

Zadetki iskanja

  • zákon1 (-óna) m (zakonska zveza) matrimonio, connubio; knjiž. coniugio, talamo:
    harmoničen, ploden zakon matrimonio felice, armonico, fecondo
    zakon iz koristoljubja matrimonio d'interesse
    skleniti zakon sposarsi, unirsi in matrimonio
    dati hčer v zakon dare la figlia in sposa
    cerkveni, civilni zakon matrimonio religioso, civile
    otroci iz prvega, drugega zakona i figli di primo, di secondo letto
    imeti otroke zunaj zakona aver figli illegittimi
    divji zakon concubinato, libera unione
    mešani zakon matrimonio misto
    rel. zakrament svetega zakona il sacramento del matrimonio
  • zákon2 (-óna) m

    1. jur. legge:
    tako določa, predpisuje zakon così stabilisce la legge
    izglasovati, razglasiti zakon votare, emanare una legge
    izvajati zakon mettere in atto una legge
    kršiti, prekršiti zakon violare una legge
    po zakonu prepovedano proibito per legge
    osnutek, predlog zakona bozza, progetto di legge
    cerkveni zakoni leggi canoniche
    civilni, kazenski zakon legge civile, penale
    enakost ljudi pred zakonom uguaglianza dei cittadini davanti alla legge

    2. (pravilo ravnanja, vedenja) legge:
    zakon gostoljubja la legge dell'ospitalità
    pren. zakon divjine, džungle, močnejšega la legge della giungla, del più forte
    zakon molčečnosti (pri mafiji) la legge dell'omertà

    3. kem., fiz., biol., ekon., mat., jur., psih. legge:
    fizikalni zakon legge della fisica
    biološki zakon legge biologica
    zakon ponudbe in povpraševanja la legge della domanda e dell'offerta
    ekonomski, tržni zakoni le leggi del mercato
    um. zakon perspektive la legge della prospettiva
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vzeti zakon v svoje roke operare, punire arbitrariamente
    jur. postaviti koga izven zakona mettere uno fuori legge
    fiz. Arhimedov zakon la legge di Archimede
    gravitacijski zakon legge di gravità
    zakon vzajemnega učinka la legge dell'azione reciproca
    zakon o ohranitvi energije la legge della conservazione dell'energia
    biol. biogenetski zakon legge biogenetica
    Mendlovi zakoni leggi di Mendel
    zakon dednosti legge dell'ereditarietà
    mat. zakon komutativnosti legge di commutatività
    psih. zakon asimilacije legge di assimilazione
    jur. navadni, posebni zakon legge ordinaria, speciale
    okvirni zakon legge quadro
    ustavni zakon legge costituzionale
    začasni zakon legge stralcio
    po zakonu, na podlagi zakona a termini di legge
    PREGOVORI:
    vsak zakon ima stranska vrata fatta la legge, trovato l'inganno
  • abolicíjski (-a -o) adj. abolitivo, abrogativo:
    abolicijski zakon legge abolitiva
  • bi členek (z opisnim deležnikom tvori pogojni naklon)

    1. (za izražanje možnosti, negotovosti)
    to bi bilo krivično sarebbe ingiusto
    iščem žensko, ki bi mi gospodinjila sto cercando una donna che si occupi della casa
    kaj bi rad? cosa vuoi?, cosa vorresti?
    sam ne ve, kaj bi non sa neppure lui cosa vuole

    2. (za izražanje želje, trditve)
    želeti bi bilo, da račun poravnate sarebbe auspicabile che liquidaste le pendenze
    prav mu je, pa naj bi bil pazil! ben gli sta, avrebbe dovuto stare attento!

    3. (za izražanje domnneve)
    po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem stando ai giornali la legge starebbe per essere approvata

    4. ne da bi (za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrejenega stavka)
    odšel je, ne da bi pozdravil se ne andò senza salutare nessuno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    o tem ni da bi govoril non è il caso di, non merita parlarne
    ta je bedak. Ne bi rekel è una testa vuota. Non direi
    Ali se je vrnil? Ne da bi (jaz) vedel. È tornato? Non saprei.
  • dvójen (-jna -o) numer.

    1. (dvakrat tolikšen) doppio:
    dvojni podplat doppia suola
    dvojno okno doppia finestra, finestra con controfinestra

    2. (ki je iz dveh vrst) duplice; doppio:
    dvojna človeška narava duplice natura dell'uomo
    pejor. dvojna morala doppia morale
    pejor. dvojno življenje doppia vita
    dvojna brada doppio mento
    pog. igrati dvojno vlogo fare due parti
    presojati z dvojnim merilom usare due pesi e due misure
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biblio. dvojna številka numero doppio
    biol. dvojno poimenovanje nomenclatura binomia
    bot. dvojno cvetno odevalo perianzio
    lingv. dvojni konzonant (consonante) doppia
    elektr. dvojna dioda bidiodo
    ekon. dvojno knjigovodstvo contabilità a partita doppia
    jur. dvojno državljanstvo doppia cittadinanza
    dvojni zakon bigamia
    kem. dvojna vez legame doppio
    mat. dvojni ulomek frazione doppia
    strojn. dvojni navoj doppia filettatura
    šport. dvojni skok salto doppio
    dvojni šah scacco doppio
    teh. dvojno koleno doppia curva (del tubo)
    elektr. dvojna vtičnica spina multipla
  • favorizírati (-am) imperf., perf. favorire, sostenere; pejor. favoreggiare:
    favorizirati domačo proizvodnjo favorire la produzione nazionale
    volilni zakon favorizira močnejše stranke la legge elettorale favorisce i partiti più forti
  • fizikálen (-lna -o) adj. di, della fisica; fisico:
    fizikalni pojav, zakon fenomeno fisico, legge fisica
    fizikalno-kemično čiščenje odplak depurazione fisicochimica delle acque di scolo
    fizikalni inštitut, kabinet istituto, gabinetto di fisica
    fizikalna kemija chimica fisica
    med. fizikalna terapija fisioterapia
    geogr. fizikalni zemljevid carta fisica
    astr. fizikalno dvozvezdje doppie fisiche
  • izglasováti (-újem) perf. votare; approvare, varare (con votazione):
    izglasovati predlog, zakon votare una proposta, varare una legge
    izglasovati nezaupnico vladi votare la sfiducia al governo
  • izigráti (-ám) | izigrávati (-am) perf., imperf.

    1. raggirare, ingannare; frodare:
    izigrati upnike raggirare i creditori

    2. eludere:
    izigrati zakon eludere la legge

    3. igre giocare:
    pren. izigrati zadnji adut, zadnjo karto giocare l'ultima carta
  • jemáti (jêmljem)

    A) imperf. ➞ vzeti

    1. prendere;
    jemati otroka v naročje prendere il bambino in braccio
    jemati denar na posodo prendere denaro in prestito

    2. (delati, da pride kaj v posest) prendere; riscuotere:
    jemati podkupnino prendere, riscuotere la tangente
    jemati sobo prendere, affittare una camera
    jemati davke imporre, riscuotere tasse

    3. (delati, da ima kdo česa manj ali nima več) prendere, occupare:
    delo z mladimi mu je jemalo veliko časa il lavoro coi giovani gli prendeva molto tempo
    jemati komu pogum scoraggiare qcn.

    4. (delati, da kdo postane bolj suh, manj krepek) consumare, indebolire, svigorire:
    bolezen ga je vidno jemala la malattia lo consumava visibilmente

    5. (z glagolskim samostalnikom):
    jemati v službo, na delo assumere
    jemati v čiščenje pulire
    jemati v popravilo (čevlje) aggiustare, riparare
    jemati v obravnavo trattare qcs., discutere di qcs.
    jemati za hlapce prendere in servizio
    jemati za ženo, v zakon, za moža sposare, maritare

    6. (delati, da pride kaj z določenega mesta) prendere, cavare, togliere, estrarre:
    jemati kruh iz peči prendere il pane dal forno
    jemati denar iz obtoka togliere il denaro dalla circolazione
    jemati prtljago iz garderobe ritirare le valige dal deposito bagagli

    7. (črpati, dobivati) prendere, ricevere, attingere; (izposojati si) prendere; (kupovati, nabavljati) acquistare, rifornirsi:
    rastline jemljejo hranilne snovi iz zemlje le piante prendono le sostanze nutrienti dalla terra
    jemati knjige iz knjižnice prendere i libri dalla biblioteca
    jestvine jemati v isti trgovini rifornirsi presso un solo negozio

    8. (imeti določen odnos do česa):
    jemati za šalo prendere per scherzo
    jemati resno prendere sul serio

    9. (delati, da pride kaj v telo) prendere, ingerire:
    jemati zdravilo prendere la medicina
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. vse jemlje hudič tutto va al diavolo, alla malora
    jemati dih mozzare il fiato, togliere il respiro
    pog. pren. jemati konec andare in rovina; ekst. essere in fin di vita, moribondo
    jemati vid togliere la vista, accecare
    žarg. jemati ure prendere lezioni
    besedo jemati iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
    jemati koga na muho, na piko avercela, prendersela con qcn.
    jemati krivdo, odgovornost nase assumersi tutta la colpa, la responsabilità
    jemati na znanje prendere atto di qcs.
    jemati v zakup appaltare
    iron. jemati resnico v zakup (pretendere di) avere il monopolio della verità
    pog. jemati besedo nazaj ricredersi, rimangiarsi la parola
    jemati voljo demoralizzare, disincentivare
    jemati vzorce campionare

    B) jemáti se (jêmljem se) imperf. refl. (pojavljati se) venire, capitare, spuntare:
    le odkod se jemlje toliko ljudi da dove diavolo viene tanta gente!
  • konvêrzija (-e) f

    1. knjiž. rel. conversione

    2. ekon. conversione:
    konverzija javnega dolga conversione del debito pubblico

    3. filoz., lingv. conversione

    4. fiz. conversione

    5. jur. conversione:
    konverzija dekreta v zakon conversione di un decreto in legge
  • krojíti (-ím) imperf.

    1. obrt. tagliare (abiti, calzature); pren. eseguire

    2. pren. modellare, formare; determinare:
    krojiti besede, zakon po svoje interpretare le parole, la legge a modo proprio
  • matêrija (-e) f

    1. (snov, tvar) materia (tudi fiz., filoz. ):
    zakon o stalnosti energije in materije la legge sulla continuità di energia e materia

    2. (učna snov; vsebina) materia:
    ponavljati vso materijo ripassare tutta la materia
  • mesó (-á) n

    1. (rdeče tkivo živalskega telesa kot hrana) carne:
    goveje, svinjsko, telečje meso (carne di) manzo, maiale, vitello
    konjsko meso carne equina
    kuhano, pečeno meso carne lessa, arrosto
    meso na žaru carne ai ferri, grill, grigliata
    meso v koščkih spezzatino
    meso v omaki potaggio

    2. (rjavkasto rdeče tkivo, zlasti mišičje) carne:
    krogla mu je ranila meso, kosti pa ni poškodovala la pallottola ha ferito i tessuti muscolari senza danneggiare le ossa

    3. pren. (človeško telo) carne:
    trgovina s človeškim mesom commercio di carne umana
    bibl. duh je voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
    rel. vstajenje mesa resurrezione della carne

    4. ekst. carne, polpa (dei frutti)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bibl. beseda je meso postala il verbo s'è fatto carne
    vsak človek je iz mesa tutti siamo fatti di carne
    pravica, zakon je postal(a) meso in kri il diritto, la legge è diventata(o) effettiva(o)
    ideja mu je prešla v meso in kri l'idea gli è penetrata nel sangue
    lik je človek iz mesa in krvi il personaggio è un uomo in carne e ossa
    gastr. belo meso carne bianca
    med. divje meso carnume
  • méšan (-a -o) adj. misto; commisto; promiscuo:
    narodnostno mešano ozemlje territorio etnicamente misto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vest je sprejel z mešanimi občutki accolse la notizia con sentimenti contrastanti
    šport. plavati 400 metrov mešano nuotare sui 400 m misti
    ekon. mešana družba società mista
    mešana hrana alimentazione mista
    mešana komisija commissione mista
    agr. mešana kultura coltura mista
    alp. mešana naveza cordata mista
    pošta mešana pošiljka plico misto
    gastr. mešana solata insalata mista
    mešana šola scuola mista
    trgovina z mešanim blagom negozio di articoli misti
    gozd. mešani gozd bosco misto
    lingv. mešani naglasni tip tipo di accento misto
    žel. mešani vlak treno misto
    muz. mešani zbor coro misto
    mat. mešano število numero misto
    mešano gospodarstvo economia mista
    mešani zakon matrimonio promiscuo
    mešan sladoled giardino
    lingv. mešana tvorjenka parola macedonia
  • morganátičen (-čna -o) adj. jur. morganatico:
    morganatični zakon matrimonio morganatico
  • Newtonov (-a -o) adj. fiz.
    Newtonov zakon legge di Newton
  • o prep. (predlog z mestnikom)

    1. (za izražanje vsebine, predmeta obravnavanja) di, su:
    govoriti, poročati, razpravljati o kom, o čem parlare, riferire, discutere di qcn., di qcs.
    članek, pogodba, sporazum, zakon o čem articolo, contratto, accordo, legge su qcs.
    (v naslovu) O zločinih in kaznih Dei delitti e delle pene

    2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) a, per:
    o pravem času provvidenzialmente
    o binkoštih, o božiču a Pentecoste, a Natale
    PREGOVORI:
    o kresi se dan obesi (ai fuochi di S. Giovanni) passato il solstizio, le giornate si accorciano
  • okvíren (-rna -o) adj.

    1. principale, essenziale, di massima:
    okvirne smernice direttive di massima

    2. approssimativo

    3. di cornice, di telaio;
    okvirna antena antenna a quadro
    agr. okvirna brana erpice a telaio
    lit. okvirna novela novella a cornice
    okvirni dogovor accordo di base, accordo quadro
    jur. okvirni zakon legge quadro
  • patènt (-ênta) m

    1. teh., jur. brevetto:
    zaščititi izum s patentom brevettare un'invenzione
    zakon o patentih legge sui brevetti

    2. hist. lettera patente

    3. pog. obl. bordo a coste