zákon1 (-óna) m (zakonska zveza) matrimonio, connubio; knjiž. coniugio, talamo:
harmoničen, ploden zakon matrimonio felice, armonico, fecondo
zakon iz koristoljubja matrimonio d'interesse
skleniti zakon sposarsi, unirsi in matrimonio
dati hčer v zakon dare la figlia in sposa
cerkveni, civilni zakon matrimonio religioso, civile
otroci iz prvega, drugega zakona i figli di primo, di secondo letto
imeti otroke zunaj zakona aver figli illegittimi
divji zakon concubinato, libera unione
mešani zakon matrimonio misto
rel. zakrament svetega zakona il sacramento del matrimonio
Zadetki iskanja
- zákon2 (-óna) m
1. jur. legge:
tako določa, predpisuje zakon così stabilisce la legge
izglasovati, razglasiti zakon votare, emanare una legge
izvajati zakon mettere in atto una legge
kršiti, prekršiti zakon violare una legge
po zakonu prepovedano proibito per legge
osnutek, predlog zakona bozza, progetto di legge
cerkveni zakoni leggi canoniche
civilni, kazenski zakon legge civile, penale
enakost ljudi pred zakonom uguaglianza dei cittadini davanti alla legge
2. (pravilo ravnanja, vedenja) legge:
zakon gostoljubja la legge dell'ospitalità
pren. zakon divjine, džungle, močnejšega la legge della giungla, del più forte
zakon molčečnosti (pri mafiji) la legge dell'omertà
3. kem., fiz., biol., ekon., mat., jur., psih. legge:
fizikalni zakon legge della fisica
biološki zakon legge biologica
zakon ponudbe in povpraševanja la legge della domanda e dell'offerta
ekonomski, tržni zakoni le leggi del mercato
um. zakon perspektive la legge della prospettiva
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vzeti zakon v svoje roke operare, punire arbitrariamente
jur. postaviti koga izven zakona mettere uno fuori legge
fiz. Arhimedov zakon la legge di Archimede
gravitacijski zakon legge di gravità
zakon vzajemnega učinka la legge dell'azione reciproca
zakon o ohranitvi energije la legge della conservazione dell'energia
biol. biogenetski zakon legge biogenetica
Mendlovi zakoni leggi di Mendel
zakon dednosti legge dell'ereditarietà
mat. zakon komutativnosti legge di commutatività
psih. zakon asimilacije legge di assimilazione
jur. navadni, posebni zakon legge ordinaria, speciale
okvirni zakon legge quadro
ustavni zakon legge costituzionale
začasni zakon legge stralcio
po zakonu, na podlagi zakona a termini di legge
PREGOVORI:
vsak zakon ima stranska vrata fatta la legge, trovato l'inganno - abolicíjski (-a -o) adj. abolitivo, abrogativo:
abolicijski zakon legge abolitiva - bi členek (z opisnim deležnikom tvori pogojni naklon) ○
1. (za izražanje možnosti, negotovosti)
to bi bilo krivično sarebbe ingiusto
iščem žensko, ki bi mi gospodinjila sto cercando una donna che si occupi della casa
kaj bi rad? cosa vuoi?, cosa vorresti?
sam ne ve, kaj bi non sa neppure lui cosa vuole
2. (za izražanje želje, trditve)
želeti bi bilo, da račun poravnate sarebbe auspicabile che liquidaste le pendenze
prav mu je, pa naj bi bil pazil! ben gli sta, avrebbe dovuto stare attento!
3. (za izražanje domnneve)
po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem stando ai giornali la legge starebbe per essere approvata
4. ne da bi (za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrejenega stavka)
odšel je, ne da bi pozdravil se ne andò senza salutare nessuno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
o tem ni da bi govoril non è il caso di, non merita parlarne
ta je bedak. Ne bi rekel è una testa vuota. Non direi
Ali se je vrnil? Ne da bi (jaz) vedel. È tornato? Non saprei. - dvójen (-jna -o) numer.
1. (dvakrat tolikšen) doppio:
dvojni podplat doppia suola
dvojno okno doppia finestra, finestra con controfinestra
2. (ki je iz dveh vrst) duplice; doppio:
dvojna človeška narava duplice natura dell'uomo
pejor. dvojna morala doppia morale
pejor. dvojno življenje doppia vita
dvojna brada doppio mento
pog. igrati dvojno vlogo fare due parti
presojati z dvojnim merilom usare due pesi e due misure
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biblio. dvojna številka numero doppio
biol. dvojno poimenovanje nomenclatura binomia
bot. dvojno cvetno odevalo perianzio
lingv. dvojni konzonant (consonante) doppia
elektr. dvojna dioda bidiodo
ekon. dvojno knjigovodstvo contabilità a partita doppia
jur. dvojno državljanstvo doppia cittadinanza
dvojni zakon bigamia
kem. dvojna vez legame doppio
mat. dvojni ulomek frazione doppia
strojn. dvojni navoj doppia filettatura
šport. dvojni skok salto doppio
dvojni šah scacco doppio
teh. dvojno koleno doppia curva (del tubo)
elektr. dvojna vtičnica spina multipla - favorizírati (-am) imperf., perf. favorire, sostenere; pejor. favoreggiare:
favorizirati domačo proizvodnjo favorire la produzione nazionale
volilni zakon favorizira močnejše stranke la legge elettorale favorisce i partiti più forti - fizikálen (-lna -o) adj. di, della fisica; fisico:
fizikalni pojav, zakon fenomeno fisico, legge fisica
fizikalno-kemično čiščenje odplak depurazione fisicochimica delle acque di scolo
fizikalni inštitut, kabinet istituto, gabinetto di fisica
fizikalna kemija chimica fisica
med. fizikalna terapija fisioterapia
geogr. fizikalni zemljevid carta fisica
astr. fizikalno dvozvezdje doppie fisiche - izglasováti (-újem) perf. votare; approvare, varare (con votazione):
izglasovati predlog, zakon votare una proposta, varare una legge
izglasovati nezaupnico vladi votare la sfiducia al governo - izigráti (-ám) | izigrávati (-am) perf., imperf.
1. raggirare, ingannare; frodare:
izigrati upnike raggirare i creditori
2. eludere:
izigrati zakon eludere la legge
3. igre giocare:
pren. izigrati zadnji adut, zadnjo karto giocare l'ultima carta - jemáti (jêmljem)
A) imperf. ➞ vzeti
1. prendere;
jemati otroka v naročje prendere il bambino in braccio
jemati denar na posodo prendere denaro in prestito
2. (delati, da pride kaj v posest) prendere; riscuotere:
jemati podkupnino prendere, riscuotere la tangente
jemati sobo prendere, affittare una camera
jemati davke imporre, riscuotere tasse
3. (delati, da ima kdo česa manj ali nima več) prendere, occupare:
delo z mladimi mu je jemalo veliko časa il lavoro coi giovani gli prendeva molto tempo
jemati komu pogum scoraggiare qcn.
4. (delati, da kdo postane bolj suh, manj krepek) consumare, indebolire, svigorire:
bolezen ga je vidno jemala la malattia lo consumava visibilmente
5. (z glagolskim samostalnikom):
jemati v službo, na delo assumere
jemati v čiščenje pulire
jemati v popravilo (čevlje) aggiustare, riparare
jemati v obravnavo trattare qcs., discutere di qcs.
jemati za hlapce prendere in servizio
jemati za ženo, v zakon, za moža sposare, maritare
6. (delati, da pride kaj z določenega mesta) prendere, cavare, togliere, estrarre:
jemati kruh iz peči prendere il pane dal forno
jemati denar iz obtoka togliere il denaro dalla circolazione
jemati prtljago iz garderobe ritirare le valige dal deposito bagagli
7. (črpati, dobivati) prendere, ricevere, attingere; (izposojati si) prendere; (kupovati, nabavljati) acquistare, rifornirsi:
rastline jemljejo hranilne snovi iz zemlje le piante prendono le sostanze nutrienti dalla terra
jemati knjige iz knjižnice prendere i libri dalla biblioteca
jestvine jemati v isti trgovini rifornirsi presso un solo negozio
8. (imeti določen odnos do česa):
jemati za šalo prendere per scherzo
jemati resno prendere sul serio
9. (delati, da pride kaj v telo) prendere, ingerire:
jemati zdravilo prendere la medicina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. vse jemlje hudič tutto va al diavolo, alla malora
jemati dih mozzare il fiato, togliere il respiro
pog. pren. jemati konec andare in rovina; ekst. essere in fin di vita, moribondo
jemati vid togliere la vista, accecare
žarg. jemati ure prendere lezioni
besedo jemati iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
jemati koga na muho, na piko avercela, prendersela con qcn.
jemati krivdo, odgovornost nase assumersi tutta la colpa, la responsabilità
jemati na znanje prendere atto di qcs.
jemati v zakup appaltare
iron. jemati resnico v zakup (pretendere di) avere il monopolio della verità
pog. jemati besedo nazaj ricredersi, rimangiarsi la parola
jemati voljo demoralizzare, disincentivare
jemati vzorce campionare
B) jemáti se (jêmljem se) imperf. refl. (pojavljati se) venire, capitare, spuntare:
le odkod se jemlje toliko ljudi da dove diavolo viene tanta gente! - konvêrzija (-e) f
1. knjiž. rel. conversione
2. ekon. conversione:
konverzija javnega dolga conversione del debito pubblico
3. filoz., lingv. conversione
4. fiz. conversione
5. jur. conversione:
konverzija dekreta v zakon conversione di un decreto in legge - krojíti (-ím) imperf.
1. obrt. tagliare (abiti, calzature); pren. eseguire
2. pren. modellare, formare; determinare:
krojiti besede, zakon po svoje interpretare le parole, la legge a modo proprio - matêrija (-e) f
1. (snov, tvar) materia (tudi fiz., filoz. ):
zakon o stalnosti energije in materije la legge sulla continuità di energia e materia
2. (učna snov; vsebina) materia:
ponavljati vso materijo ripassare tutta la materia - mesó (-á) n
1. (rdeče tkivo živalskega telesa kot hrana) carne:
goveje, svinjsko, telečje meso (carne di) manzo, maiale, vitello
konjsko meso carne equina
kuhano, pečeno meso carne lessa, arrosto
meso na žaru carne ai ferri, grill, grigliata
meso v koščkih spezzatino
meso v omaki potaggio
2. (rjavkasto rdeče tkivo, zlasti mišičje) carne:
krogla mu je ranila meso, kosti pa ni poškodovala la pallottola ha ferito i tessuti muscolari senza danneggiare le ossa
3. pren. (človeško telo) carne:
trgovina s človeškim mesom commercio di carne umana
bibl. duh je voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
rel. vstajenje mesa resurrezione della carne
4. ekst. carne, polpa (dei frutti)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. beseda je meso postala il verbo s'è fatto carne
vsak človek je iz mesa tutti siamo fatti di carne
pravica, zakon je postal(a) meso in kri il diritto, la legge è diventata(o) effettiva(o)
ideja mu je prešla v meso in kri l'idea gli è penetrata nel sangue
lik je človek iz mesa in krvi il personaggio è un uomo in carne e ossa
gastr. belo meso carne bianca
med. divje meso carnume - méšan (-a -o) adj. misto; commisto; promiscuo:
narodnostno mešano ozemlje territorio etnicamente misto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vest je sprejel z mešanimi občutki accolse la notizia con sentimenti contrastanti
šport. plavati 400 metrov mešano nuotare sui 400 m misti
ekon. mešana družba società mista
mešana hrana alimentazione mista
mešana komisija commissione mista
agr. mešana kultura coltura mista
alp. mešana naveza cordata mista
pošta mešana pošiljka plico misto
gastr. mešana solata insalata mista
mešana šola scuola mista
trgovina z mešanim blagom negozio di articoli misti
gozd. mešani gozd bosco misto
lingv. mešani naglasni tip tipo di accento misto
žel. mešani vlak treno misto
muz. mešani zbor coro misto
mat. mešano število numero misto
mešano gospodarstvo economia mista
mešani zakon matrimonio promiscuo
mešan sladoled giardino
lingv. mešana tvorjenka parola macedonia - morganátičen (-čna -o) adj. jur. morganatico:
morganatični zakon matrimonio morganatico - Newtonov (-a -o) adj. fiz.
Newtonov zakon legge di Newton - o prep. (predlog z mestnikom)
1. (za izražanje vsebine, predmeta obravnavanja) di, su:
govoriti, poročati, razpravljati o kom, o čem parlare, riferire, discutere di qcn., di qcs.
članek, pogodba, sporazum, zakon o čem articolo, contratto, accordo, legge su qcs.
(v naslovu) O zločinih in kaznih Dei delitti e delle pene
2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) a, per:
o pravem času provvidenzialmente
o binkoštih, o božiču a Pentecoste, a Natale
PREGOVORI:
o kresi se dan obesi (ai fuochi di S. Giovanni) passato il solstizio, le giornate si accorciano - okvíren (-rna -o) adj.
1. principale, essenziale, di massima:
okvirne smernice direttive di massima
2. approssimativo
3. di cornice, di telaio;
okvirna antena antenna a quadro
agr. okvirna brana erpice a telaio
lit. okvirna novela novella a cornice
okvirni dogovor accordo di base, accordo quadro
jur. okvirni zakon legge quadro - patènt (-ênta) m
1. teh., jur. brevetto:
zaščititi izum s patentom brevettare un'invenzione
zakon o patentih legge sui brevetti
2. hist. lettera patente
3. pog. obl. bordo a coste