Franja

Zadetki iskanja

  • iméti (-ám)

    A) imperf.

    1. avere, possedere:
    imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
    imeti enake pravice avere gli stessi diritti
    imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
    knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
    imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
    ne imeti ponosa non avere orgoglio
    ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate

    2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
    imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
    imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile

    3.
    a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
    ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
    to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
    b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
    koga ima za moža? chi è suo marito?

    4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
    imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
    imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.

    5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
    nima kaj jesti non ha niente da mangiare
    ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi

    6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
    že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
    za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina

    7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
    v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
    pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api

    8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
    rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
    rad ima pivo gli piace la birra
    rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna

    9. pog. (morati) avere da, dovere:
    komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?

    10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
    ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo

    11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
    dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
    dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
    ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
    pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
    pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
    pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
    pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
    besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
    dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
    šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
    imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
    imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
    (jo) že imam! eureka!
    imeti debelo kožo avere la pelle dura
    pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
    pren. imeti dober nos avere buon naso
    imeti oči za kaj avere gli occhi per
    pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
    imej pamet! sale in zucca!
    imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
    evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
    pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
    pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
    evf. imeti vetrove avere i venti
    pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
    imeti kaj proti komu avercela con qcn.
    pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
    pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
    evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
    pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
    pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
    pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
    pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
    pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
    pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
    imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
    pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
    žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
    imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
    imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
    imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
    pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
    imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
    pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
    žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
    PREGOVORI:
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
    palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
    čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando

    B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
    prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
    svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini

    C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
    imeti se dobro, slabo stare bene, male
    dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene
  • káj1 (čésa) pron. (izraža vprašanje po neznani stvari) che cosa, cosa, che:
    kaj se je zgodilo? cos'è successo?
    kaj bo dobrega? che c'è di bello?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kaj (pa) je? che c'è?
    (izraža nejevoljo) kaj je spet? cos'altro c'è?
    kaj ti je, ali si bolan? che cos'hai, stai male?
    le kaj je na njej, da je tako privlačna cos'ha da essere così seducente
    kaj bo iz tega? cosa ne verrà fuori?, che ne sarà (di questo)?
    misli, da je bogve kaj crede di essere chissà chi
    pog. (izraža predlog) kaj, če bi šla v kino? che ne diresti se andassimo al cinema?
    pren. kaj revež, da je le pošten (izraža pomembnost prve trditve) non importa se è povero, l'importante è che sia onesto
    kaj za to, če ni mlada cos'importa se non è giovane
    (kot podkrepitev trditve) to so velike reči, kaj meniš sono cose serie, che ne dici?
    kaj hočemo, star sem niente da fare, sono vecchio; cosa vuoi, sono vecchio
    pren. kaj vse ti (ne) pade na misel cosa mai ti viene, ti salta in mente!
    odšel je kaj vem kam è andato chissà dove
    po čem je vino? cosa costa il vino, a quant'è il vino?
    ne vem, pri čem sem non so a che punto mi trovo
  • kratkomálo adv. in breve, insomma; semplicemente; franc. tout court:
    nisem za to, da bi se kratkomalo ravnal po drugih non voglio semplicemente regolarmi sugli altri
    bil je kratkomalo vsega zmožen in breve, era capace di tutto
  • môči (mórem)

    A) imperf.

    1. potere:
    ptič ni mogel leteti l'uccello non poteva volare
    tega ne morem dojeti questo non posso capirlo
    ne more se obvladati non può, non è capace di controllarsi

    2. (z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje) potere:
    danes ga ne morem obiskati oggi non posso andare a trovarlo

    3. (eliptično izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo) potere:
    nisem mogel prej z doma non sono potuto andare prima di casa
    mimo tega ne morem questo non posso tollerarlo

    4. pren. (izraža odnos osebka do opravljanja dejanja, do kake osebe) potere:
    ne morem ga videti non posso vederlo
    ta dva človeka se ne moreta quei due non si sopportano

    5. (v 3. osebi z nedoločnikom v pogojnem naklonu izraža domnevo, verjetnost) potrebbe:
    to bi moglo biti res potrebbe essere vero
    jutri bi mogel priti dež domani potrebbe piovere

    6. (eliptično z dajalnikom v zvezi s 'kaj', 'nič' izraža možnost, da se naredi komu kaj slabega)
    kdo ti kaj more? e chi può farti niente (di male)?
    živa duša mu nič ne more nessuno può fargli niente, può toccarlo nel vivo

    7. moči za pren. (izraža zanikanje odgovornosti za kaj)
    otroci so šli po svoje. Kaj si mogel (za to)? i figli se ne sono andati ognuno per la propria strada. Che ci potevi fare?!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. saj nič ne more, tako je pijan è tanto ubriaco da non poter fare nulla
    pren. ne moči komu do živega non poter toccare uno nel vivo
    to ne more biti on non può essere lui, non sarà lui
    našel si je tako stanovanje, da si ne morem misliti lepšega ha trovato un bellissimo appartamento, un appartamento che è un sogno
    pren. ni se mogla potolažiti era inconsolabile
    nareč. ne moči vsemu kaj non poter fare tutto

    B) môči si (mórem si) imperf. refl. moči si kaj (izraža nesposobnost osebka, da bi zavestno odločal o uresničevanju dejanja) non poter non:
    ne morem si kaj, da ne bi pripomnil non posso non osservare...

    C) môči adv. star. (mogoče, možno) possibile:
    to ni moči več vzdržati è impossibile sopportare ancora
  • odgovárjati (-am) | odgovoríti (-ím) imperf., perf.

    1. rispondere; replicare:
    pritrdilno odgovoriti rispondere di sì
    odgovoriti primerno rispondere a tono
    odgovoriti s kimanjem rispondere annuendo
    odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda
    odgovoriti na pozdrave rispondere ai saluti, restituire il saluto
    adm. odgovoriti na pismo dare esito a una lettera, evadere una lettera

    2. (reagirati, odzvati, odzivati se) rispondere, reagire

    3. replicare, ribattere, controbattere

    4. (biti odgovoren, pristojen za) rispondere di, essere responsabile di qcs.:
    odgovarjati za nesrečo essere responsabile dell'incidente
    odgovarjati za finance essere responsabile delle finanze

    5. (zagovarjati se) rispondere:
    za to početje boste odgovarjali pred sodiščem del suo comportamento dovrà rispondere in tribunale
    obtoženi je že odgovarjal pred sodiščem l'accusato ha già avuto precedenti penali

    6. (jamčiti) rispondere di, garantire:
    do določene višine zavarovalnica odgovarja za škodo l'assicurazione risponde dei danni fino a una certa somma

    7. pog. (ustrezati) essere conveniente, essere conforme a, (cor)rispondere:
    to ne odgovarja zgodovinski resnici ciò non corrisponde alla verità storica
    blago mi ne odgovarja la stoffa non mi piace, non fa per me
    PREGOVORI:
    kdor molči, desetim odgovori la parola è d'argento, il silenzio d'oro
  • pádati (-am) | pásti (pádem) imperf., perf.

    1. cadere, cascare:
    listje že pada z dreves le foglie cadono dagli alberi
    pada dež piove
    pada sneg nevica
    pada toča grandina
    pada slana cade la brina
    na mesto so padale bombe sulla città cadevano, piovevano le bombe

    2. (pojavljati se) cadere:
    svetloba pada na mizo la luce cade sul tavolo
    na zemljo pada noč cala, scende la notte

    3. pog. (nepričakovano prihajati) piombare, capitare

    4. (biti čedalje nižji v določeni smeri) scendere:
    pot je začela padati il sentiero scendeva

    5. (manjšati, zniževati se) calare, scemare, abbassarsi:
    cene padajo i prezzi calano
    vročina mi je padla mi si è abbassata la febbre

    6. (vdajati se) arrendersi, cadere:
    trdnjava je padla la fortezza è caduta

    7. (biti drug za drugim ubit v boju) cadere, morire:
    med vojno so padali možje in fantje, vojaki in civilisti in guerra cadevano uomini e ragazzi, soldati e civili

    8. (z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom):
    padali so ukazi si sentivano ordini
    padali so očitki, vprašanja fioccavano rimproveri, domande

    9. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom):
    padati v apatijo diventare apatici
    padati v nezavest svenire, cadere svenuti, perdere la coscienza
    padati v obup disperare, cadere in disperazione
    padati v vse večjo odvisnost essere sempre più dipendenti

    10. pog. (priti na) cadere, venire:
    božič pade letos na sredo quest'anno il Natale viene di mercoledì
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v prepiru so padale ostre besede nella lite si sentirono parole grosse
    pren. za to bodo še glave padale qui qualcuno la pagherà cara
    če ne boš ubogal, bo padalo se non ubbidisci, vedrai che botte
    bombe so kot toča padale vse naokrog le bombe grandinavano tutt'intorno
    ne kaže, da bi cene padle i prezzi non accennano a scendere
    lasje so ji padali na ramena i capelli le scendevano sulle spalle
    pren. pasti z neba piovere dal cielo
    knjiž. pasti naprej procombere
    padati v kosmih fioccare
    PREGOVORI:
    jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
    kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo in alto, facilmente inciampa
  • pásji (-a -e) adj.

    1. canino; di cane, di cani:
    pasja zvestoba fedeltà canina
    pasja razstava mostra di cani
    pasja vprega tiro di cani
    pasji povodec, pasja vrvica guinzaglio
    pasje leglo cucciolata

    2. pejor. (hudoben, zloben) cane, d'un cane:
    pasji sin figlio d'un cane

    3. pren. cane, da cani:
    pasji svet mondo cane
    pasje vreme tempaccio, tempo da cani
    pasje življenje vita da cani
    pasji mraz freddo cane
    pasja vročina canicola, caldo tremendo
    pasji dnevi (23. 7.—23. 8.) solleone, canicola

    4. pren.
    pasja figa nonnulla, inezia
    (v adv. rabi) za to se eno pasjo figo brigam non me ne importa un accidente, un fico secco
    to je pasjo figo vredno non vale un fico secco
    (v medmetni rabi) pasja figa, pa tak izlet una gita schifosa
    biti ves pasji essere di malumore, incattivito, inviperito; furbo (come il diavolo)
    profesor je ves pasji il professore è severissimo
    imeti pasjo srečo avere una fortuna sfacciata
    pog. pasja radost salsicciotto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. rumena pasja čebulica stellina dorata (Gagea lutea)
    vet. pasja steklina rabbia canina, idrofobia
    zool. pasja trakulja echinococco (Echinococcus granulosus)
    bot. pasja trava pannocchina, erba mazzolina (Dactylis)
    pasja znamka piastrina
    bot. pasji jezik lingua di cane, cinoglossa (Cynoglossum officinale)
    bot. pasji peteršilj falso prezzemolo, cicuta minore (Aethusa cynapium)
    pasji rep coda di cane, cinosuro (Cynosurus cristatus)
    zool. pasji som canesca, galeo (Galeo canis)
    bot. pasji trn marrucca, paliuro (Paliurus)
    pasje zelišče ballerina, morella (Solanum nigrum)
  • pót (-í) f

    1. via, strada; sentiero; pesn. calle:
    blatna, ovinkasta, strma, široka pot un sentiero fangoso, tortuoso, ripido, largo
    gozdna pot strada forestale
    javna, zasebna pot sentiero pubblico, privato
    kolovozna pot carrabile; (strada) carreggiabile
    peš pot strada pedonale, sentiero
    sprehajalna pot passeggiata, passeggio
    pot pelje v, vodi v la strada porta a
    pot ob jezeru, ob morju, ob reki lungolago, lungomare, lungofiume
    krčiti si pot farsi strada

    2. cammino, via, viaggio; giro:
    neravna, težko prehodna pot un cammino accidentato
    izhojena pot cammino battuto
    pren. pot slave il cammino della gloria
    pot navzgor, navzdol, nazaj salita, discesa, via di ritorno
    kokainska pot la strada della coca
    hist. jantarna pot la via dell'ambra
    hist. svil(e)na pot la via della seta
    pomorska, rečna pot via marittima, fluviale
    plovna pot via navigabile
    zračna pot via aerea
    oskrbovalna pot via di rifornimento
    tihotapska pot canale di contrabbando
    trgovske poti vie commerciali
    pren. srednja pot via di mezzo
    iti, kreniti, odpraviti se na pot mettersi in cammino; mettersi in via, mettersi in viaggio, incamminarsi
    iti po levi poti seguire la strada di sinistra, prendere la strada di sinistra
    iti po poti skozi gozd seguire la strada che attraversa il bosco, prendere la strada che attraversa il bosco
    pren. iti po očetovi poti seguire la strada del padre
    (tudi pren.) iti po napačni poti prendere una strada sbagliata; seguire la strada sbagliata; imboccare la strada sbagliata
    ubrati, vzeti pot pod noge avviarsi, mettersi in cammino
    ubrati pravo pot imboccare la strada giusta, prendere la strada giusta
    biti na poti essere in cammino, essere in viaggio
    vprašati za pot chiedere la strada
    pokazati komu pot insegnare a qcn. la strada, mostrare la strada a qcn.
    utreti pot aprire il cammino, la strada; aprire il varco
    med potjo, po poti cammin facendo, in via, per via, strada facendo

    3. pren. (način) via; adm. iter;
    ni druge poti non c'è altra via
    ubrati sodno pot adire le vie legali
    delovati po diplomatski poti agire per via diplomatica

    4. (razdalja do kraja) strada, percorso, tragitto:
    ladja potrebuje za to pot devet dni la nave copre il percorso in nove giorni
    srečala sta se na pol poti si incontrarono a metà strada

    5. fiz. cammino, distanza; astr. orbita; voj.
    pot izstrelka traiettoria

    6. pren. (delovanje, udejstvovanje) carriera; via;
    umetniška pot carriera di artista
    poštena, prava pot retta via
    pren. mladeničeva pot gre navzgor un giovane di belle speranze

    7. anat. via:
    dihalne poti vie respiratorie
    limfna pot via linfatica
    živčne poti fibre nervose

    8. (v adv. rabi s števnikom ali izrazom količine) volta:
    to pot mu je uspelo questa volta ce l'ha fatta
    pridem drugo pot vengo un'altra volta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti komu na poti essere d'ostacolo a qcn.
    ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
    pren. otrok je na poti la donna sta aspettando un bambino
    pren. stvar je na dobri poti, da uspe l'impresa ha buone probabilità di successo
    pren. biti na dobri poti essere a buon punto
    pren. iti rakovo pot andare in rovina, al diavolo
    iti na božjo pot andare in pellegrinaggio
    pren. zadnja pot l'estremo, l'ultimo viaggio
    evf. pospremiti koga na zadnji poti andare al funerale di qcn.
    evf. dokončati življenjsko pot morire
    pren. nastopiti skupno življenjsko pot sposarsi
    prepovedana pot divieto di transito
    srečno pot! buon viaggio!
    PREGOVORI:
    srednja pot — najboljša pot la virtù sta nel mezzo, la strada di mezzo è la più sicura
    trnova je pot slave a gloria non si arriva per via fiorita
    vse poti vodijo v Rim tutte le strade portano a Roma
    pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni
  • potrpljênje (-a) n pazienza; sopportazione; calma:
    izgubiti potrpljenje perdere la pazienza
    malo potrpljenja! un po' di pazienza!, abbia(te) pazienza!
    za to delo je treba dosti potrpljenja per questo lavoro occorre (avere) la pazienza di un certosino
    pren. neizmerno potrpljenje, neskončno potrpljenje la pazienza di Giobbe
    PREGOVORI:
    potrpljenje je božja mast (samo revež je, kdor se z njo maže) campa, cavallo mio, che l'erba cresce
    potrpljenje železna vrata prebije chi la dura la vince
  • spét adv.

    1. di nuovo, nuovamente:
    spet si ti na vrsti è di nuovo la tua volta, tocca ancora a te

    2. a sua volta:
    podajal je opeko sosedu, ta spet svojemu in tako dalje porgeva il mattone al vicino, costui a sua volta al proprio e così via

    3. (izraža začudenje, nejevoljo zaradi ponovitve česa nezaželenega) ancora:
    kaj je spet, še ne bo miru! cos'altro c'è ancora! Un po' di silenzio!

    4. (izraža ponovitev dejanja) ri-, ra-, rin-, re-:
    spet poslušati riascoltare
    spet pasti ricadere
    spet predložiti riproporre
    spet poskusiti ritentare
    spet videti rivedere
    spet zamotati vrv raggrovigliare una corda
    spet pluti ob obali rinavigare lungo la costa
    spet zaposliti nekoga reimpiegare qcn.

    5. spet in spet (izraža, da se dejanje neprenehoma ponavlja) sempre di nuovo:
    govornika so spet in spet prekinjali l'oratore veniva interrotto sempre di nuovo

    6. in spet, pa spet (izraža intenzivnost) e ancora, e poi:
    tega ne bom storil, ne, pa spet ne questo non lo farò, no e poi no

    7. (za poudarjanje nasprotja) ma neanche, ma nemmeno; poi, invece:
    pridelek ni velik, pa spet ni slab il raccolto non è abbondante ma nemmeno scarso
    nekateri so bili navdušeni za to, drugi pa spet niso hoteli tvegati alcuni ci stavano, altri invece non volevano rischiare
    eni pridelujejo hrano, spet drugi izdeljujejo orodje, spet tretji gradijo bivališča un gruppo si cura della produzione del cibo, un altro della fabbricazione di arnesi, un altro ancora della costruzione di abitazioni

    8. pren. (poudarja zanikano trditev ali neodločnost) poi:
    no, tako hudo pa spet ni le cose non vanno poi così male
  • širòk (-ôka -o) adj.

    A)

    1. largo; ampio:
    klobuk s širokimi krajci cappello con larghe tese
    široka ramena larghe spalle
    široka obleka vestito ampio

    2. largo, vasto, grosso:
    človek širokih nazorov uomo di idee larghe
    za to se zanima široka javnost ciò interessa il grosso pubblico
    široko delovno področje vasto campo d'azione
    biti širši kot daljši essere molto grasso, obeso
    široko filmsko platno schermo panoramico
    širok kozarec tumbler
    široka steklenica toscanella
    lingv. široki samoglasnik vocale larga, aperta
    žel. široki tir scartamento largo
    med. široka trakulja tenia del pesce (Dibothriocephalus latus)
    anat. široka mišica vasto
    široka guma (pri avtu) pneumatico a bassa pressione; (pri kolesu) ballonet

    B) širôki (-a -o) m, f, n
    na široko odpreti okno spalancare la finestra
    pripovedovati na dolgo in široko raccontare in lungo e in largo, raccontare diffondendosi nei particolari
  • (tá tó) pron.

    I. (v pridevniški rabi)

    1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
    čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
    kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

    2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
    v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

    3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
    ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

    4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
    ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

    5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
    le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
    ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
    to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

    6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
    vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

    7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
    pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
    pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
    pri tej priči moraš iti! vattene subito!
    ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

    II. (v samostalniški rabi)

    1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
    kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

    2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
    prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

    3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
    zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

    4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
    kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

    5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
    sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

    6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
    jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

    7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
    govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

    8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
    kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

    9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
    to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
    za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
    želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

    10. (za poudarjanje trditve) ○:
    lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

    11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
    otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
    ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

    12. to je, to se pravi cioè:
    prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
    ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
    ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
    ta je dobra! quest'è bella!
    soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
    veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
    fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
    nedolgo tega non molto tempo fa
    ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
    pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
    PREGOVORI:
    kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

    III. (v vezniški rabi)

    1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
    kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

    2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
    dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

    3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
    vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

    4. in to e precisamente, e cioè:
    prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

    5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
    v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

    6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
    prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

    7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
    bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito
  • vléči (vléčem)

    A) imperf. ➞ vlačiti

    1. tirare:
    vleči vrv zvonca tirare il cordoncino del campanello
    vleči črto tirare una linea

    2. trascinare, strascicare:
    težje zavoje je vlekel i fagotti più pesanti li trascinava

    3. (spravljati kaj iz česa) prendere, estrarre:
    vleči stvari iz torbe prendere gli oggetti dalla borsa

    4. mettersi, vestirsi:
    vleči si kapuco na glavo mettersi il cappuccio in testa

    5. gastr. stendere (la pasta)

    6. pren. (s težavo nositi; nositi) trascinare, portarsi dietro:
    kaj vse vleče na počitnice! le cose che si porta dietro nelle vacanze!

    7. tirare, fumare:
    vleči cigareto, pipo fumare la sigaretta, la pipa
    vleči sapo vase inspirare l'aria

    8. (sesati, piti) succhiare, bere:
    vleči dudo succhiare il ciucciotto

    9. (pihati) soffiare:
    hladno vleče soffia un vento freddo

    10. (odvajati dim) tirare:
    dimnik dobro vleče il camino tira bene

    11. pren. dilungare:
    vleči s poročilom dilungare la relazione

    12. attirare, attrarre:
    morje ga je od nekdaj vleklo fin da giovanissimo si sentiva attratto dal mare

    13. (varati) ingannare; pog. fregare:
    zdaj me boš še ti vlekel adesso mi freghi pure tu

    14. pog. (dobivati, prejemati) prendere:
    za to delo vleče dobro plačo per questo lavoro prende una buona paga

    15. vleči na tendere a:
    vleči na sivo tendere al grigio

    16. (težko živeti) tirare la carretta, campare

    17. metal. trafilare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. z njegovim prihodom je začel vleči drug veter col suo arrivo cominciò a tirare un altro vento
    pren. vleči iz koga vsako besedo tirare ogni parola dalla bocca di qcn.
    pren. spet vleči na dan stare štorije rispolverare vecchi scandali
    pren. dreto vleči russare, ronfare
    pren. vleči harmoniko suonare la fisarmonica
    pren. vleči koga po zobeh sparlare di qcn., malignare sul conto di qcn.
    pren. vleči koga za nos ingannare qcn., fregare qcn.
    pog. učenci vlečejo listke z vprašanji gli scolari tirano a sorte i foglietti con le domande
    komaj vleči noge za seboj camminare, arrancare a fatica
    vleči usta skupaj allappare la bocca (di frutto non maturo)
    pren. vleči vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    pren. vleči na uho origliare
    pren. eni vlečejo za tri, drugi postopajo gli uni tirano la carretta, gli altri battono la fiacca
    vleči po tržaško parlare triestino
    žarg. motor vleče il motore tira
    obrt. šiv vleče la cucitura increspa il tessuto
    tukaj vleče qui c'è giro d'aria
    PREGOVORI:
    besede mičejo, zgledi vlečejo le parole muovono, gli esempi trascinano

    B) vléči se (vléčem se) imperf. refl.

    1. strascicare:
    obleka se vleče po tleh il vestito strascica per terra

    2. (s težavo hoditi) trascinarsi, arrancare:
    konj se je klecaje vlekel navkreber il cavallo arrancava vacillante per la salita

    3. prolungarsi, trascinarsi:
    spor se vleče že lep čas la controversia si trascina da tempo

    4. stendersi:
    vas se vleče ob vznožju gore il villaggio si stende ai piedi della montagna

    5. impegnarsi, battersi per:
    vleči se za denar, kot da gre za življenje battersi per i soldi, come ne andasse la vita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ta misel se kot rdeča nit vleče skozi vso pripoved il pensiero attraversa come filo rosso tutto il racconto
Število zadetkov: 13