zímski (-a -o) adj. d'inverno, invernale:
mrzel zimski dan una fredda giornata invernale
zimska obleka abiti invernali
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. zimska kolobarnica tricoloma (Tricholoma portentosum)
zimska oblačila abiti invernali
šport. zimska olimpijada olimpiadi invernali
zimska pomoč soccorso invernale
zimska pozeba distruzione invernale (delle piante)
zimska raca anitra invernale (Clangula hiemalis)
gastr. zimska salama salame misto
gozd. zimska sečnja abbattuta invernale
avt. zimske gume pneumatici invernali
šol. zimski semester semestre invernale
astr. zimski sončni obrat solstizio d'inverno
šport. zimski športi sport invernali
vrtn. zimski vrt giardino d'inverno
zool. zimsko spanje letargo
Zadetki iskanja
- čàs (čása) m
1. tempo:
čas teče, beži il tempo corre, vola
čas se vleče il tempo si trascina
enota časa unità di tempo
s časom (sčasom) col tempo
2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
od časa do časa di tempo in tempo
pred časom (non molto) tempo fa
vsake toliko časa ogni tanto
od tistega časa da allora
seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi
3. omejeno trajanje
a) s katerim človek razpolaga: tempo:
nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
izgubljen, zapravljen čas tempo perso
prosti čas tempo libero
b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
o pravem času in tempo
pred časom (predčasno) anzi tempo
obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
delovni čas giornata, settimana lavorativa
c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
č) trajanje v letu: stagione:
čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
čas mladosti gioventù
čas staranja vecchiaia
4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
povojni čas dopoguerra
v prejšnjih, davnih časih una volta
za časa Rimljanov al tempo dei romani
v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
prve čase (sprva) in un primo tempo
dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
pridobiti na času guadagnare tempo
iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
biti dolgčas (komu) annoiarsi
že lep čas da parecchio tempo
imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
biti na tesnem s časom avere poco tempo
za božji čas! per l'amor del cielo
čas celi rane il tempo è un gran medico
pustimo času čas diamo tempo al tempo
čas je zlato il tempo è denaro
astr. sončni čas tempo solare
krajevni čas tempo locale
greenwiški čas tempo di Greenwich
fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
fot. čas osvetlitve tempo di posa
jur. čakalni čas termine di attesa
čas zastaranja termine di prescrizione
šport. rekorden čas tempo record
lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
prislovno določilo časa complemento di tempo
o pravem času a tempo debito
zob časa le ingiurie del tempo
v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
gastr. čas kuhanja tempo di cottura
izdelavni čas tempo di lavorazione
inform. resnični čas tempo reale
teh. dodatni čas tempo supplementare
agr. čas jagnjetenja agnellatura
čas med dvema košnjama erbatura
čas sajenja piantatura
PREGOVORI:
čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
čas vse poravna il tempo è galantuomo - dólg (-a -o) adj.
1. lungo; oblungo:
dolg hodnik un lungo corridoio
dolga vrv una lunga fune
dolga vrsta lunga fila
imeti dolg obraz avere un viso oblungo
biti dolg kakor prekla essere lungo come una pertica
2. (ki traja veliko časa) lungo:
dolgi zimski večeri le lunghe serate invernali
dolga bolezen lunga malattia
dolgo uro ga ni bilo è stato via un'ora intera
od tedaj so pretekla dolga leta da allora sono passati tanti anni
3. (za izražanje razsežnosti v času):
biti dolg durare
predavanje je lahko dolgo največ 40 minut la conferenza duri al massimo 40 minuti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. imeti dolg jezik avere la lingua lunga
imeti dolge prste avere le mani lunghe
ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco
narediti dolg obraz mettere il muso, fare il muso lungo
padel je, kakor je bil dolg in širok cadde lungo disteso
lingv. dolg samoglasnik vocale lunga
navt. ladja dolge plovbe nave di lungo corso
rad. dolgi valovi onde lunghe
šport. tek na dolge proge (gare di) fondo
po dolgem iskanju dopo molto cercare
dolga kava caffè lungo
dolga večerna obleka abito lungo
šport. dolg diagonalni predložek cross
dolgi maraton randonnée
dolga kolesarska etapa tappone
dolga podaja allungo
pog. dolga hoja sgambata, scarpinata
hist., gled. dolg plašč sirma
dolga biserna ogrlica cascata di perle
dolga brada barbone
obl. dolga halja zimarra, (v srednjem veku) cioppa
dolga jopa sette ottavi
dolga suknja giustacuore, (v srednjem veku) guarnacca
ekst. dolga vrsta processione, teoria, carovana (di veicoli e sim.)
dolgi (moški) lasje zazzera
dolgi zalisci favoriti
obrt. dolgi šiv basta
dolgo hropenje rantolio
dolgo zvonjenje scampanellio
navt. dolgo veslo sensile
PREGOVORI:
dolgi lasje, kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera ogni cosa prima o poi finisce
dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura - mésec (-sca) m
1. mese:
pomladni, zimski meseci mesi primaverili, invernali
že mesec dni ne dežuje non piove da un mese
pretekli, prihodnji mesec il mese scorso, prossimo
10. tega meseca il 10 del corrente mese (c. m.)
čakati mesece in mesece aspettare per mesi e mesi
pred enim mesecem un mese fa
2. luna:
mladi mesec (mlaj) luna nuova
stari mesec luna vecchia
pren. mesec ga nosi è sonnambulo
biti v sedmem mesecu (nosečnosti) essere al settimo mese (di gravidanza)
dobiti pet mesecev essere condannato a cinque mesi di prigione
astr. Lunin mesec mese lunare
siderski, zvezdni mesec mese sidereo
sinodski mesec mese sinodico - obràt1 (-áta) m
1. volta, voltata, svolta, giro; evoluzione; inversione; navt., aer. viraggio:
obrat na desno, na levo giro, svolta a destra, a sinistra
motor s tritisoč obrati na minuto motore con tremila giri al minuto
2. svolta; šport. giro, giravolta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
krožni obrat rotazione
besedni obrat locuzione, modo di dire
ekon. obrat kapitala giro del capitale
kor. polovični, četrtinski obrat mezza piroetta, un quarto di piroetta
astr. poletni, zimski obrat solstizio d'estate, d'inverno
meteor. toplotni obrat inversione termica
obrat ključa mandata - plášč (-a) m
1. cappotto, mantello; pastrano; soprabito; gabbana:
krznen plašč pelliccia
volnen plašč mantello di lana
podložen plašč cappotto foderato
dežni plašč impermeabile
poletni, zimski plašč soprabito estivo, pastrano
kopalni plašč vestaglietta; accappatoio
2. ekst. pren. manto, mantello; velo:
zemlja leži pod plaščem snega la terra è coperta da un manto di neve
razgrniti čez nekaj plašč pozabe stendere il velo della dimenticanza su qcs.
3. avt. copertone
4. teh. rivestimento, manto; metal. superficie laterale, mantello
5. ekon., zool. mantello
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obračati plašč po vetru voltare casacca, gabbana
kabelski plašč rivestimento isolante
rel. mašni plašč pianeta
bot. semenski plašč arillo
rel. škofovski plašč manto vescovile
rel. škrlatni plašč manto cardinalizio, porpora
geol. zemeljski plašč mantello terrestre - seméster (-tra) m šol. semestre:
poletni, zimski semester semestre estivo, invernale - solstícij (-a) m astr. solstizio:
poletni, zimski solsticij solstizio d'estate, d'inverno - sónčen (-čna -o) adj.
1. del sole, da sole, solare; soleggiato, assolato; knjiž. aprico, solatio:
sončna svetloba, toplota la luce, il calore del sole
sončni mrk eclissi solare
sončni vzhod, zahod il sorgere, il tramonto del sole
sončen dan giornata di sole
sončno pobočje pendio solatio
sončna kopel bagno di sole
astr. sončna krona corona solare
med. sončna kura elioterapia
sončna očala occhiali da sole
sončna ura meridiana
sončna celica, plošča cellula, pannello solare
sončni kolektor collettore solare
sončni sistem sistema solare
2. pren. felice, bello, splendente, allegro, luminoso, radioso:
sončni dnevi mladosti i giorni felici della giovinezza
sončni nasmeh un sorriso radioso
Sončni kralj il re Sole (Luigi XIV)
zdrobiti koga v sončni prah annientare, annichilire qcn.
pog. šalj. biti zaposlen pri sončni upravi essere senza lavoro, disoccupato
astr. sončni ciklus, krog ciclo solare
poletni, zimski sončni obrat solstizio d'estate, d'inverno
sončni veter vento solare
sončne bakle fiaccole solari
sončna erupcija eruzione solare
sončne pege macchie solari
sončno leto anno solare
fiz. sončni spekter spettro solare
sončna zaslonka parasole
meteor. sončni dvor, sončni halo alone solare
zool. sončni ostriž persico sole (Lepomis gibbosus)
obl. sončni plise plissè soleil - špórt (-a) m
1. sport:
gojiti šport praticare uno, lo sport
odlikovati se v športu eccellere in uno sport
kolesarski šport sport del pedale, ciclismo
konjeniški šport equitazione, ippica
letalski šport sport del volo
razvedrilni, tekmovalni, profesionalni šport sport dilettantistico, agonistico, professionistico
plavalni šport nuoto
zimski športi sport invernali
množični šport sport di massa
borilni športi arti marziali
hitrostni športi sport di velocità
olimpijski športi sport olimpici
2. pren. (zabava, razvedrilo) sport, diporto:
kaj delati za šport fare qcs. per sport - têžek | težák (têžka -o)
A) adj.
1. pesante; che pesa (tudi ekst.):
težek kot svinec pesante come il piombo
težek zimski plašč cappotto pesante
težek osemdeset kilogramov di ottanta chili, che pesa ottanta chili
težka industrija industria pesante
2. (ki je iz debelih, velikih sestavnih delov) pesante, massiccio:
težki tovornjaki autocarri pesanti
težko pohištvo mobili massicci
3. (ki izraža telesni napor) pesante:
težki koraki passi pesanti
težko dihanje respiro affannoso
4. (za katerega je potreben velik trud, spretnost) difficile, arduo, faticoso:
težek poklic professione difficile
težka naloga compito difficile, arduo
za seboj ima težek dan ha avuto una giornata faticosa
5. (ki prinaša dosti težav) grave, gravoso, sgradevole; duro; pericoloso:
težka bolezen malattia grave
težka naloga incarico gravoso
težka resnica verità sgradevole
težek poraz dura sconfitta
6. (ki prizadeva bolečino) penoso, grave, brutto:
težka izguba una perdita grave, penosa
težka slutnja un brutto presentimento
7. (ki povzroča neprijetno telesno počutje) pesante:
težek zrak aria pesante
težek molk un pesante silenzio
8. (hud) grave, forte:
težka žalitev offesa grave
težki davki forti tasse
9. (ki ima značilnost v visoki meri) grave; un fior di; un bel po' di:
težek ranjenec ferito grave
težek tat un fior di malandrino
vreči stran težke milijone scialacquare un bel po' di milioni
10. forte; (težko prebavljiv) pesante:
pog. težka hrana cibi pesanti
11. (siten, nadležen) difficile, noioso, molesto, scontroso; ostico:
težek otrok un bambino difficile
pog. težek tip un tipo, un individuo ostico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. zaslužiti težek denar guadagnare bei soldi, un bel po' di soldi
govoriti s težkim glasom parlare con voce fonda
pren. težek kamen se mu je odvalil od srca si è tolto un grave peso dal cuore
pren. služiti težek kruh guadagnarsi il pane a costo di grandi sforzi
pren. človek, težek milijone uno che ha molti milioni
rel. dajati težek odgovor pred Bogom macchiarsi di gravi colpe davanti a Dio
pren. zadati čemu težek udarec infliggere un grave colpo a qcs., colpire gravemente qcs.
pren. prizadeti težko rano komu colpire gravemente qcn.
imeti težko sapo avere il respiro pesante, affannoso
pren. veke so mu postale težke gli cadono le palpebre
pren. imeti težke zveze avere importanti entrature
pren. zapustiti dom s težkim srcem lasciar la casa, la patria a malincuore
šport. težka atletika atletica pesante
voj. težka artilerija artiglieria pesante
voj. težka strojnica mitragliatrice pesante
voj. težki top cannone pesante
voj. težko orožje armi pesanti
šport. težka kategorija categoria pesante
metal. težka kovina metallo pesante
težka ječa carcere duro
težka pasma konj, kokoši razza di cavalli da tiro, razza di galline da macello
težka prst terra argillosa
metal. težka valjalna proga treno di laminazione di blocchi metallici
kem. težka voda acqua pesante
strojn. težki bencin benzina pesante
grad. težki beton calcestruzzo ordinario
les. težki les legno duro
kem. težki vodik idrogeno pesante, deuterio
strojn. težko olje olio pesante
težko motorno kolo maximoto
med. težka sapa polipnea
pren. težki kalibri gli alti papaveri
B) têžki (-a -o) m, f, n
brati kaj težkega leggere cose serie
ne jesti nič težkega non mangiare cibi pesanti
težka (trda) mu prede è alle strette, è tra l'uscio e il muro - turízem (-zma) m turismo:
zimski turizem turismo invernale
kmečki turizem agriturismo
prehodni, stacionarni turizem turismo di transito, stazionario (stabile) - večér (-a) m
1. sera:
voščiti dober večer dare, augurare la buona sera
od jutra do večera da mattina a sera, dalla mattina alla sera
dolgi zimski večeri le lunghe sere invernali
rel. božični, sveti večer la sera di Natale
kresni večer sera di mezza estate
Silvestrov, silvestrski večer sera di S. Silvestro
2. (prireditev v tem delu dneva) serata:
poslovilni večer serata d'addio
dobrodelni večer serata di beneficenza
gala večer, slovesni večer serata di gala
3. pren. večer življenja vecchiaia
PREGOVORI:
ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera non vi è così gran giorno che non arrivi a sera
ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba - vŕt (-a) m
1. orto; giardino; knjiž. verziere; arheol. viridario:
cvetlični, okrasni, zelenjavni vrt giardino (di fiori), giardino ornamentale, orto
angleški vrt giardino all'inglese
botanični, živalski vrt orto botanico, zoo
sadni vrt frutteto
2. giardino:
grajski, samostanski vrt il giardino del castello, del convento
vatikanski vrtovi i giardini vaticani
božji vrt, vrt miru camposanto, cimitero
3. gost. giardino:
restavracija z vrtom locale (pubblico) con giardino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obdelovati svoj vrt coltivare il proprio orto
zimski vrt giardino d'inverno
hist. viseči vrtovi giardini pensili
/ 1
Število zadetkov: 14