Franja

Zadetki iskanja

  • zímski (-a -o) adj. d'inverno, invernale:
    mrzel zimski dan una fredda giornata invernale
    zimska obleka abiti invernali
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. zimska kolobarnica tricoloma (Tricholoma portentosum)
    zimska oblačila abiti invernali
    šport. zimska olimpijada olimpiadi invernali
    zimska pomoč soccorso invernale
    zimska pozeba distruzione invernale (delle piante)
    zimska raca anitra invernale (Clangula hiemalis)
    gastr. zimska salama salame misto
    gozd. zimska sečnja abbattuta invernale
    avt. zimske gume pneumatici invernali
    šol. zimski semester semestre invernale
    astr. zimski sončni obrat solstizio d'inverno
    šport. zimski športi sport invernali
    vrtn. zimski vrt giardino d'inverno
    zool. zimsko spanje letargo
  • čàs (čása) m

    1. tempo:
    čas teče, beži il tempo corre, vola
    čas se vleče il tempo si trascina
    enota časa unità di tempo
    s časom (sčasom) col tempo

    2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
    zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
    že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
    od časa do časa di tempo in tempo
    pred časom (non molto) tempo fa
    vsake toliko časa ogni tanto
    od tistega časa da allora
    seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi

    3. omejeno trajanje
    a) s katerim človek razpolaga: tempo:
    nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
    izgubljen, zapravljen čas tempo perso
    prosti čas tempo libero
    b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
    čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
    zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
    o pravem času in tempo
    pred časom (predčasno) anzi tempo
    obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
    delovni čas giornata, settimana lavorativa
    c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
    to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
    č) trajanje v letu: stagione:
    čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
    poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
    d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
    čas mladosti gioventù
    čas staranja vecchiaia

    4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
    povojni čas dopoguerra
    v prejšnjih, davnih časih una volta
    za časa Rimljanov al tempo dei romani
    v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
    prve čase (sprva) in un primo tempo
    dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
    prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
    začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
    stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
    čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
    s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
    pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
    pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
    pridobiti na času guadagnare tempo
    iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
    biti dolgčas (komu) annoiarsi
    že lep čas da parecchio tempo
    imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
    biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
    presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
    biti na tesnem s časom avere poco tempo
    za božji čas! per l'amor del cielo
    čas celi rane il tempo è un gran medico
    pustimo času čas diamo tempo al tempo
    čas je zlato il tempo è denaro
    astr. sončni čas tempo solare
    krajevni čas tempo locale
    greenwiški čas tempo di Greenwich
    fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
    fot. čas osvetlitve tempo di posa
    jur. čakalni čas termine di attesa
    čas zastaranja termine di prescrizione
    šport. rekorden čas tempo record
    lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
    sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
    prislovno določilo časa complemento di tempo
    o pravem času a tempo debito
    zob časa le ingiurie del tempo
    v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
    gastr. čas kuhanja tempo di cottura
    izdelavni čas tempo di lavorazione
    inform. resnični čas tempo reale
    teh. dodatni čas tempo supplementare
    agr. čas jagnjetenja agnellatura
    čas med dvema košnjama erbatura
    čas sajenja piantatura
    PREGOVORI:
    čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
    čas vse poravna il tempo è galantuomo
  • dólg (-a -o) adj.

    1. lungo; oblungo:
    dolg hodnik un lungo corridoio
    dolga vrv una lunga fune
    dolga vrsta lunga fila
    imeti dolg obraz avere un viso oblungo
    biti dolg kakor prekla essere lungo come una pertica

    2. (ki traja veliko časa) lungo:
    dolgi zimski večeri le lunghe serate invernali
    dolga bolezen lunga malattia
    dolgo uro ga ni bilo è stato via un'ora intera
    od tedaj so pretekla dolga leta da allora sono passati tanti anni

    3. (za izražanje razsežnosti v času):
    biti dolg durare
    predavanje je lahko dolgo največ 40 minut la conferenza duri al massimo 40 minuti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pejor. imeti dolg jezik avere la lingua lunga
    imeti dolge prste avere le mani lunghe
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco
    narediti dolg obraz mettere il muso, fare il muso lungo
    padel je, kakor je bil dolg in širok cadde lungo disteso
    lingv. dolg samoglasnik vocale lunga
    navt. ladja dolge plovbe nave di lungo corso
    rad. dolgi valovi onde lunghe
    šport. tek na dolge proge (gare di) fondo
    po dolgem iskanju dopo molto cercare
    dolga kava caffè lungo
    dolga večerna obleka abito lungo
    šport. dolg diagonalni predložek cross
    dolgi maraton randonnée
    dolga kolesarska etapa tappone
    dolga podaja allungo
    pog. dolga hoja sgambata, scarpinata
    hist., gled. dolg plašč sirma
    dolga biserna ogrlica cascata di perle
    dolga brada barbone
    obl. dolga halja zimarra, (v srednjem veku) cioppa
    dolga jopa sette ottavi
    dolga suknja giustacuore, (v srednjem veku) guarnacca
    ekst. dolga vrsta processione, teoria, carovana (di veicoli e sim.)
    dolgi (moški) lasje zazzera
    dolgi zalisci favoriti
    obrt. dolgi šiv basta
    dolgo hropenje rantolio
    dolgo zvonjenje scampanellio
    navt. dolgo veslo sensile
    PREGOVORI:
    dolgi lasje, kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
    ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera ogni cosa prima o poi finisce
    dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura
  • mésec (-sca) m

    1. mese:
    pomladni, zimski meseci mesi primaverili, invernali
    že mesec dni ne dežuje non piove da un mese
    pretekli, prihodnji mesec il mese scorso, prossimo
    10. tega meseca il 10 del corrente mese (c. m.)
    čakati mesece in mesece aspettare per mesi e mesi
    pred enim mesecem un mese fa

    2. luna:
    mladi mesec (mlaj) luna nuova
    stari mesec luna vecchia
    pren. mesec ga nosi è sonnambulo
    biti v sedmem mesecu (nosečnosti) essere al settimo mese (di gravidanza)
    dobiti pet mesecev essere condannato a cinque mesi di prigione
    astr. Lunin mesec mese lunare
    siderski, zvezdni mesec mese sidereo
    sinodski mesec mese sinodico
  • obràt1 (-áta) m

    1. volta, voltata, svolta, giro; evoluzione; inversione; navt., aer. viraggio:
    obrat na desno, na levo giro, svolta a destra, a sinistra
    motor s tritisoč obrati na minuto motore con tremila giri al minuto

    2. svolta; šport. giro, giravolta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    krožni obrat rotazione
    besedni obrat locuzione, modo di dire
    ekon. obrat kapitala giro del capitale
    kor. polovični, četrtinski obrat mezza piroetta, un quarto di piroetta
    astr. poletni, zimski obrat solstizio d'estate, d'inverno
    meteor. toplotni obrat inversione termica
    obrat ključa mandata
  • plášč (-a) m

    1. cappotto, mantello; pastrano; soprabito; gabbana:
    krznen plašč pelliccia
    volnen plašč mantello di lana
    podložen plašč cappotto foderato
    dežni plašč impermeabile
    poletni, zimski plašč soprabito estivo, pastrano
    kopalni plašč vestaglietta; accappatoio

    2. ekst. pren. manto, mantello; velo:
    zemlja leži pod plaščem snega la terra è coperta da un manto di neve
    razgrniti čez nekaj plašč pozabe stendere il velo della dimenticanza su qcs.

    3. avt. copertone

    4. teh. rivestimento, manto; metal. superficie laterale, mantello

    5. ekon., zool. mantello
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. obračati plašč po vetru voltare casacca, gabbana
    kabelski plašč rivestimento isolante
    rel. mašni plašč pianeta
    bot. semenski plašč arillo
    rel. škofovski plašč manto vescovile
    rel. škrlatni plašč manto cardinalizio, porpora
    geol. zemeljski plašč mantello terrestre
  • seméster (-tra) m šol. semestre:
    poletni, zimski semester semestre estivo, invernale
  • solstícij (-a) m astr. solstizio:
    poletni, zimski solsticij solstizio d'estate, d'inverno
  • sónčen (-čna -o) adj.

    1. del sole, da sole, solare; soleggiato, assolato; knjiž. aprico, solatio:
    sončna svetloba, toplota la luce, il calore del sole
    sončni mrk eclissi solare
    sončni vzhod, zahod il sorgere, il tramonto del sole
    sončen dan giornata di sole
    sončno pobočje pendio solatio
    sončna kopel bagno di sole
    astr. sončna krona corona solare
    med. sončna kura elioterapia
    sončna očala occhiali da sole
    sončna ura meridiana
    sončna celica, plošča cellula, pannello solare
    sončni kolektor collettore solare
    sončni sistem sistema solare

    2. pren. felice, bello, splendente, allegro, luminoso, radioso:
    sončni dnevi mladosti i giorni felici della giovinezza
    sončni nasmeh un sorriso radioso
    Sončni kralj il re Sole (Luigi XIV)
    zdrobiti koga v sončni prah annientare, annichilire qcn.
    pog. šalj. biti zaposlen pri sončni upravi essere senza lavoro, disoccupato
    astr. sončni ciklus, krog ciclo solare
    poletni, zimski sončni obrat solstizio d'estate, d'inverno
    sončni veter vento solare
    sončne bakle fiaccole solari
    sončna erupcija eruzione solare
    sončne pege macchie solari
    sončno leto anno solare
    fiz. sončni spekter spettro solare
    sončna zaslonka parasole
    meteor. sončni dvor, sončni halo alone solare
    zool. sončni ostriž persico sole (Lepomis gibbosus)
    obl. sončni plise plissè soleil
  • špórt (-a) m

    1. sport:
    gojiti šport praticare uno, lo sport
    odlikovati se v športu eccellere in uno sport
    kolesarski šport sport del pedale, ciclismo
    konjeniški šport equitazione, ippica
    letalski šport sport del volo
    razvedrilni, tekmovalni, profesionalni šport sport dilettantistico, agonistico, professionistico
    plavalni šport nuoto
    zimski športi sport invernali
    množični šport sport di massa
    borilni športi arti marziali
    hitrostni športi sport di velocità
    olimpijski športi sport olimpici

    2. pren. (zabava, razvedrilo) sport, diporto:
    kaj delati za šport fare qcs. per sport
  • têžek | težák (têžka -o)

    A) adj.

    1. pesante; che pesa (tudi ekst.):
    težek kot svinec pesante come il piombo
    težek zimski plašč cappotto pesante
    težek osemdeset kilogramov di ottanta chili, che pesa ottanta chili
    težka industrija industria pesante

    2. (ki je iz debelih, velikih sestavnih delov) pesante, massiccio:
    težki tovornjaki autocarri pesanti
    težko pohištvo mobili massicci

    3. (ki izraža telesni napor) pesante:
    težki koraki passi pesanti
    težko dihanje respiro affannoso

    4. (za katerega je potreben velik trud, spretnost) difficile, arduo, faticoso:
    težek poklic professione difficile
    težka naloga compito difficile, arduo
    za seboj ima težek dan ha avuto una giornata faticosa

    5. (ki prinaša dosti težav) grave, gravoso, sgradevole; duro; pericoloso:
    težka bolezen malattia grave
    težka naloga incarico gravoso
    težka resnica verità sgradevole
    težek poraz dura sconfitta

    6. (ki prizadeva bolečino) penoso, grave, brutto:
    težka izguba una perdita grave, penosa
    težka slutnja un brutto presentimento

    7. (ki povzroča neprijetno telesno počutje) pesante:
    težek zrak aria pesante
    težek molk un pesante silenzio

    8. (hud) grave, forte:
    težka žalitev offesa grave
    težki davki forti tasse

    9. (ki ima značilnost v visoki meri) grave; un fior di; un bel po' di:
    težek ranjenec ferito grave
    težek tat un fior di malandrino
    vreči stran težke milijone scialacquare un bel po' di milioni

    10. forte; (težko prebavljiv) pesante:
    pog. težka hrana cibi pesanti

    11. (siten, nadležen) difficile, noioso, molesto, scontroso; ostico:
    težek otrok un bambino difficile
    pog. težek tip un tipo, un individuo ostico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. zaslužiti težek denar guadagnare bei soldi, un bel po' di soldi
    govoriti s težkim glasom parlare con voce fonda
    pren. težek kamen se mu je odvalil od srca si è tolto un grave peso dal cuore
    pren. služiti težek kruh guadagnarsi il pane a costo di grandi sforzi
    pren. človek, težek milijone uno che ha molti milioni
    rel. dajati težek odgovor pred Bogom macchiarsi di gravi colpe davanti a Dio
    pren. zadati čemu težek udarec infliggere un grave colpo a qcs., colpire gravemente qcs.
    pren. prizadeti težko rano komu colpire gravemente qcn.
    imeti težko sapo avere il respiro pesante, affannoso
    pren. veke so mu postale težke gli cadono le palpebre
    pren. imeti težke zveze avere importanti entrature
    pren. zapustiti dom s težkim srcem lasciar la casa, la patria a malincuore
    šport. težka atletika atletica pesante
    voj. težka artilerija artiglieria pesante
    voj. težka strojnica mitragliatrice pesante
    voj. težki top cannone pesante
    voj. težko orožje armi pesanti
    šport. težka kategorija categoria pesante
    metal. težka kovina metallo pesante
    težka ječa carcere duro
    težka pasma konj, kokoši razza di cavalli da tiro, razza di galline da macello
    težka prst terra argillosa
    metal. težka valjalna proga treno di laminazione di blocchi metallici
    kem. težka voda acqua pesante
    strojn. težki bencin benzina pesante
    grad. težki beton calcestruzzo ordinario
    les. težki les legno duro
    kem. težki vodik idrogeno pesante, deuterio
    strojn. težko olje olio pesante
    težko motorno kolo maximoto
    med. težka sapa polipnea
    pren. težki kalibri gli alti papaveri

    B) têžki (-a -o) m, f, n
    brati kaj težkega leggere cose serie
    ne jesti nič težkega non mangiare cibi pesanti
    težka (trda) mu prede è alle strette, è tra l'uscio e il muro
  • turízem (-zma) m turismo:
    zimski turizem turismo invernale
    kmečki turizem agriturismo
    prehodni, stacionarni turizem turismo di transito, stazionario (stabile)
  • večér (-a) m

    1. sera:
    voščiti dober večer dare, augurare la buona sera
    od jutra do večera da mattina a sera, dalla mattina alla sera
    dolgi zimski večeri le lunghe sere invernali
    rel. božični, sveti večer la sera di Natale
    kresni večer sera di mezza estate
    Silvestrov, silvestrski večer sera di S. Silvestro

    2. (prireditev v tem delu dneva) serata:
    poslovilni večer serata d'addio
    dobrodelni večer serata di beneficenza
    gala večer, slovesni večer serata di gala

    3. pren. večer življenja vecchiaia
    PREGOVORI:
    ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera non vi è così gran giorno che non arrivi a sera
    ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba
  • vŕt (-a) m

    1. orto; giardino; knjiž. verziere; arheol. viridario:
    cvetlični, okrasni, zelenjavni vrt giardino (di fiori), giardino ornamentale, orto
    angleški vrt giardino all'inglese
    botanični, živalski vrt orto botanico, zoo
    sadni vrt frutteto

    2. giardino:
    grajski, samostanski vrt il giardino del castello, del convento
    vatikanski vrtovi i giardini vaticani
    božji vrt, vrt miru camposanto, cimitero

    3. gost. giardino:
    restavracija z vrtom locale (pubblico) con giardino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. obdelovati svoj vrt coltivare il proprio orto
    zimski vrt giardino d'inverno
    hist. viseči vrtovi giardini pensili
Število zadetkov: 14