Franja

Zadetki iskanja

  • mlín (-a) m

    1. mulino:
    mlin klopota il mulino cigola, scricchiola
    pren. jezik ji teče kot mlin ha una lingua che spazzerebbe il forno
    parni, ročni, vodni mlin mulino a vapore, a mano, ad acqua
    valjčni mlin, mlin na veter mulino a martelli, a vento
    plavajoči mlin mulino natante, galleggiante

    2. macina, mola; molazza:
    grozdni, sadni mlin macina per uva, per frutta
    kavni mlin macinacaffè
    agr. mlin za kosti tritaossa

    3. igre mulinello; tria; zool. stomaco trituratore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. neprestano vrteti svoj mlin non far che parlare
    pren. goniti, speljavati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    pren. boriti se z mlini na veter lottare coi mulini a vento
    PREGOVORI:
    mlin ne melje brez vode il mulino non macina senz'acqua
  • oréšek (-ška) m dem. od oreh nocina, noce;
    orešek masla una noce di burro
    gastr. muškatni orešek noce moscata
    bot. vodni orešek trapa, castagno d'acqua (Trapa natans)
  • oslíček (-čka) m zool.

    1. dem. od oslič asinello

    2.
    vodni osliček asello (Asellus aquaticus)
  • pádec (-dca) m

    1. caduta (tudi ekst.), ruzzolone, scivolone; ribasso, crollo; ekon. contrazione; disvalore:
    padec meteorita caduta di una meteora
    padec vlade caduta del governo
    padec cen crollo dei prezzi
    padec izvoznih cen contrazione dei prezzi delle esportazioni
    padec vrednosti delnic disvalore delle azioni
    padec na trebuh spanciata
    elektr. padec napetosti caduta di tensione
    fiz. toplotni padec caduta termica

    2. pren. (prestopek) fallo, trascorso

    3. pendenza, inclinazione

    4. abbassamento, calo:
    padec temperature abbassamento della temperatura
    grad. vodni padec dislivello
    ekon. padec tečajev caduta dei corsi
  • pájek (-jka) m

    1. zool. ragno:
    pajek prede, razpenja mrežo il ragno tesse la tela
    suh kot pajek magro come uno stecco
    pren. tako sem lačen, da mi pajki predejo po želodcu ho una fame da lupo
    dolgonogi pajek folco (Pholcus phalangioides)
    hišni pajek tegenaria (Tegenaria domestica)
    morski pajek grancevola (Maja squinado)
    osasti pajek argiope fasciata (Argiope bruennichi)
    rdeči pajek ragno rosso (Trombidinus)
    vodni pajek argironeta (Argyroneta aquatica)

    2. avt. žarg. autogrù
  • pôper (-pra) m pepe:
    celi, mleti poper pepe in grani, macinato
    črni poper pepe nero
    bot., pl. vodni popri elatinacee (sing. -ea) (Elatinaceae)
    mlinček za poper macinapepe
    dodati pripovedovanju precej popra mettere nel racconto sale e pepe
    dati komu popra far vedere a qcn., pigliare qcn. a schiaffi
    pren. suh kot poper al verde, senza il becco di un quattrino
  • pôprovec (-vca) m

    1. bot. pepe (Piper nigrum)

    2. pl. poprovci
    vodni poprovci elatinacee (Elatinaceae)
  • površínski (-a -o) adj.

    1. di superficie, superficiale, subaereo:
    površinske vode acque superficiali
    površinski vodni tok corso d'acqua subaereo
    fiz. površinska napetost tensione superficiale
    površinska aktivnost tensioattività
    fiz. površinska gostota densità in superficie
    agr. površinsko okopavanje zappettatura
    lingv. površinska struktura struttura superficiale

    2. pren. superficiale, epidermico
  • prebiválec (-lca) | -lka (-e) m, f abitante; ekst. abitatore:
    prebivalec mesta, vasi cittadino, paesano
    prebivalci mest cittadinanza
    gozdni, vodni prebivalci abitatori delle foreste, delle acque
    prebivalci naše hiše inquilini
    višina narodnega dohodka na prebivalca reddito nazionale pro capite
    geogr. prebivalec Aoste, Bergama, Ljubljane, Trsta aostano, bergamasco, lubianese, triestino
  • ptíč (-a) m

    1. uccello:
    ptiči čivkajo gli uccelli cinguettano, cantano
    lov. ptiče vabiti s piščaljo pispolare
    biti vesel kot ptič essere contento come una pasqua
    živeti kot ptič na veji vivere libero, spensierato
    divji, domači ptiči uccelli selvatici, domestici
    močvirski, vodni ptiči uccelli palustri, acquatici
    ptiči pevci uccelli canori
    kralj ptičev il re degli uccelli, l'aquila

    2. pren. (tič) furbacchione, volpone:
    čuden ptič un tipo strano, strambo
    nočni ptič nottambulo
    ne ptič ne miš né carne né pesce
    ptič letalec uccello nidifugo
    biti gol kot ptič essere povero in canna
    PREGOVORI:
    enaki ptiči skupaj letijo ogni simile ama il suo simile
  • štévec (-vca) m

    1. contatore:
    električni, plinski, vodni števec contatore della luce, del gas, dell'acqua
    elektr. dvotarifni števec contatore a tariffa doppia

    2. redko chi conta, contatore

    3. mat. numeratore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    elektr. časovni števec contatore
    enofazni števec contatore monofase
    indukcijski števec contatore a induzione
    fiz. Geigerjev števec contatore di Geiger e Müller
    scintilacijski števec contatore a scintillio
    avt. kilometrski števec contachilometri
    števec izvodov contacopie
    strojn. števec obratov contagiri
    pošta števec pogovorov contascatti
    števec vrstic (pri pisalnem stroju) contarighe
  • (tá tó) pron.

    I. (v pridevniški rabi)

    1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
    čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
    kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

    2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
    v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

    3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
    ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

    4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
    ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

    5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
    le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
    ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
    to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

    6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
    vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

    7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
    pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
    pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
    pri tej priči moraš iti! vattene subito!
    ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

    II. (v samostalniški rabi)

    1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
    kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

    2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
    prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

    3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
    zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

    4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
    kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

    5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
    sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

    6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
    jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

    7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
    govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

    8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
    kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

    9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
    to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
    za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
    želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

    10. (za poudarjanje trditve) ○:
    lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

    11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
    otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
    ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

    12. to je, to se pravi cioè:
    prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
    ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
    ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
    ta je dobra! quest'è bella!
    soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
    veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
    fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
    nedolgo tega non molto tempo fa
    ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
    pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
    PREGOVORI:
    kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

    III. (v vezniški rabi)

    1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
    kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

    2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
    dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

    3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
    vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

    4. in to e precisamente, e cioè:
    prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

    5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
    v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

    6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
    prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

    7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
    bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito
  • tòp (tôpa) m

    1. voj. cannone; ekst. bocca da fuoco:
    topovi pokajo, grmijo i cannoni sparano, rombano
    nabiti top caricare il cannone
    ladijski top cannone navale
    netrzajni top cannone senza rinculo
    poljski top cannone da campagna
    protiletalski, protitankovski top cannone antiaereo, anticarro
    samohodni top semovente

    2. teh. cannone:
    ribolovski top lanciaarpione
    vodni top cannone ad acqua
    snežni top sparaneve
    elektronski top cannone elettronico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odgovoriti, kot bi ustrelil iz topa sparare le risposte
    pren. streljati na nekoga z vsemi topovi attaccare duramente qcn.
    spi kot top non lo sveglierebbero le cannonate
    streljati s topovi na vrabce sparare cannonate ai passeri

    3. šah. torre
  • upòr (-ôra) m

    1. resistenza; ribellione

    2. insurrezione, rivolta, ribellione, sedizione, sommossa; ammutinamento:
    oboroženi upor ribellione a mano armata
    v krvi zadušiti upor reprimere l'insurrezione nel sangue
    hist. kmečki upori rivolte contadine

    3. fiz., teh. (tudi ekst.) resistenza:
    premagovati vodni, zračni upor vincere la resistenza dell'acqua, dell'aria
    fiz. električni, magnetni upor resistenza elettrica, magnetica
    ohmski upor resistenza ohmica

    4. elektr. (predmet) resistenza, resistore;
    grelni upor resistenza per, di riscaldamento
    odvodni upor messa a terra
    plastni upor resistore a strato metallico
    spremenljivi upor resistenza compensatrice
  • vôden (-dna -o) adj. d'acqua, dell'acqua, acquaiolo, acquatico, acqueo; idrico; idraulico; idro-:
    vodna kapljica goccia d'acqua
    vodna para vapore acqueo
    vodni števec contatore dell'acqua
    vodni zbiralnik collettore, collettore idrico
    vodne ptice, rastline uccelli acquatici, piante acquatiche
    aer. vodno letalo idroplano
    vodna energija energia idrica
    vodno smučanje sci d'acqua, sci acquatico
    navt. vodna brazda scia
    navt. vodna črta linea di galleggiamento, linea d'acqua
    vodna elektrarna centrale idroelettrica
    zool. vodna kokoška (črna liska) gallinella d'acqua (Gallinula chloropus)
    bot. vodna leča lemna (Lemna)
    friz. vodna ondulacija messa in piega
    šport. vodne smuči sci d'acqua
    vodna tehtnica livella ad acqua
    vodna turbina turbina idraulica
    fiz. vodni kalorimeter calorimetro ad acqua
    zool. vodni pajek argironeta (Argyroneta aquatica)
    zool. navadni vodni drsalec velia (Velia rivulorum)
    vodna pipa narghilè
    vodna ura clessidra, orologio ad acqua
    kem. vodni plin gas d'acqua
    zool. pl. vodni pljučarji basommatofori (sing. -o) (Basommatophora)
    vodni stolp castello d'acqua
    strojn. vodni stroji macchine idrauliche
    vodni top autopompa
    vodno kolo ruota idraulica; bindolo
    vodno pravo diritto delle acque
    vodno stanje livello dell'acqua
  • vreténčar (-ja) m zool. pl. vretenčarji vertebrati (sing. -o) (Vertebrata):
    vodni, morski vretenčarji condritti, osteitti
  • vrtínec (-nca) m

    1. vortice, gorgo, mulinello; turbine, remolo:
    snežni, peščeni, zračni vrtinec turbine di neve, di sabbia, di vento
    vodni vrtinec vortice, mulinello d'acqua

    2.
    lasni vrtinec capelli a spirale

    3. pren. vortice, turbine; turbinio:
    vrtinec strasti il vortice, il turbine della passione
    vrtinec misli, želja un turbine di pensieri, di desideri
  • zbirálnik (-a) m serbatoio, bacino; collettore:
    vodni zbiralnik serbatoio dell'acqua
    parni, toplotni, sončni zbiralnik collettore di vapore; collettore termico, solare
  • znák (-a) m

    1. segno, segnale, contrassegno; carattere; insegna; distintivo:
    grafični, pisni znaki segni grafici, scritti
    znak društva, organizacije distintivo della società, dell'organizzazione
    prometni znaki segnali stradali
    krona, žezlo in drugi vladarski znaki la corona, lo scettro e le altre insegne del sovrano

    2. segnale, segno, cenno:
    dati znak z glavo fare un cenno, un segno con la testa
    svetlobni, zvočni znaki segnali luminosi, acustici

    3. segno; sintomo:
    kazati znake napetosti, živčnosti mostrare segni di tensione, nervosismo
    vidni znaki staranja segni evidenti di senescenza
    bolezenski znaki sintomi di malattia
    nadaljevati stavko v znak protesta continuare lo sciopero in segno di protesta

    4. tratto, carattere:
    bistveni znaki kakega pojma i tratti essenziali di un concetto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jur. blagovni znak marchio di fabbrica
    zal. bralni znak segnalibro
    lingv. črkovni znak carattere, lettera
    diakritični znak segno diacritico
    pošta klicni znak segnale di chiamata
    muz. prestavni znak accidente
    biol. spolni znaki caratteri sessuali
    primarni spolni znaki organi genitali
    tisk. tiskarski znaki segni tipografici
    tiskarjev znak contrassegno del tipografo
    num. vodni znak filigrana
    trg. znak kakovosti marchio di qualità
    mat. znak plus, minus segno più, meno
    avt. znak stop segnale, cartello stop
    trikotni prometni znak triangolo
    trg. znak za kvalitetno volno marchio (di qualità) della lana
    astr. zodiakalni znak segno zodiacale
Število zadetkov: 19