stárec (-rca) | -ka (-e) m, f vecchio, vecchia:
sivolas, sključen starec un vecchio canuto, curvo
častitljiv starec vegliardo
pejor. starka befana, ciabatta
Zadetki iskanja
- belogláv (-a -o) adj. dalla testa bianca, canuto; biondo:
beloglav deček bambino biondo
beloglav starec vecchio canuto
zool. beloglavi jastreb grifone, avvoltoio fulvo (Gyps fulvus) - častít (-a -o) adj. star.
1. (spoštovan) onorato, apprezzato; reverendo:
dekle je iz častite hiše la fanciulla viene da un'onorata, da una buona famiglia
(kot pristavek za duhovnika, redovnika) častiti gospod reverendo (padre)
častita sestra (reverenda) suora
2. (častitljiv) venerando, venerabile; di veneranda età:
častit starec un vecchio venerando, di veneranda età - pokvárjen (-a -o) adj.
1. guastato, guasto; adulterato, avariato, rotto, in panne:
pokvarjena hrana cibi avariati
2. (moralno) corrotto, depravato, bacato:
knjiž. pokvarjen starec vecchiardo - senílen (-lna -o) adj.
1. senile:
med. senilna demenca demenza senile
2. senile; di, da vecchio; ekst. svaporato; svanito:
senilni starec vecchio bacucco
prav vse pozabi, je kar senilna si dimentica ogni cosa, è ormai svanita - stárček (-čka) m pren. hipok. od starec vecchietto. vecchio:
čili starček vecchietto arzillo - stárka (-e) f glej starec | starka
/ 1
Število zadetkov: 7