srédnji (-a -e) adj.
1. centrale:
srednja vrsta fila centrale
2. medio; mediocre:
srednja postava statura media
srednja letina raccolto mediocre
srednja kakovost blaga qualità mediocre della merce
3. (ki izraža srednjo vrednost istovrstnih količin) medio, di mezzo:
srednja dolžina, globina, teža lunghezza, profondità media, peso medio
izračunati srednjo hitrost calcolare la velocità media
4. šol.
srednja šola scuola media; scuola media superiore; liceo
človek srednjih let uomo di mezza età
voj. srednja artilerija artiglieria di medio calibro
srednja generacija la generazione di mezzo
srednja igra fase centrale della partita
šah. srednja linija linea centrale
srednji kmet contadino medio; šah. pedone centrale
arheol. srednja kamena doba mesolitico
šport. srednja kategorija peso medio
šport. srednji napadalec mediano
šport. tek na srednje proge mezzofondo
šol. srednja ocena media
čeb. srednja stena sata strato di cera (nel favo)
mat. srednja vrednost valore medio
anat. srednji možgani mesencefalo
anat. srednje uho orecchio medio
lingv. srednji način (pri glagolu) il medio (della forma verbale)
lingv. srednji samoglasnik vocale mediana
lingv. srednji spol genere neutro
srednji tok reke corso medio del fiume
rad. srednji valovi onde medie
hist. srednji vek Medioevo
geol. srednji zemeljski vek mesozoico
agr. srednje oranje aratura a profodità media
Zadetki iskanja
- hodíti (-im) imperf.
1. (premikati se s korakanjem) camminare; andare:
hoditi po cesti, po gozdu andare per la strada, per il bosco
hoditi sem in tja andare qua e là
hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
hoditi po prstih andare in punta di piedi
hoditi ko polž andare a passo di lumaca
hoditi po vseh štirih andare carponi
pismo je hodilo deset dni per arrivare la lettera ci ha messo dieci giorni
2. (večkrat opraviti isto pot) andare:
hoditi pogosto čez mejo andare spesso oltre confine
hoditi z avtobusom, z vlakom, peš v službo andare a lavorare con l'autobus, in treno, a piedi
3. (biti v ljubezenskem odnosu s kom, prizadevati si za ljubezensko naklonjenost nekoga) filare, amoreggiare, andare, correre dietro a:
že dolgo hodita (skupaj) quei due filano da un pezzo
že hodi za dekleti corre già dietro alle ragazze
4. pren. (izraža, da je osebek oblečen, obut, kot pove določilo):
hoditi brez pokrivala, razoglav andare a testa scoperta
hoditi v črnem portare il lutto
hoditi bos andare scalzo
5. (v zvezi s 'pot'):
hoditi po krivih poteh scegliere vie traverse
hoditi po izhojeni, po srednji poti andare per la strada battuta, prendere la via di mezzo
hodi hodi, neumnež ma va là, stupido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. vsak mesec mi hodi premalo denarja ogni mese sto male a quattrini
hoditi od hiše do hiše andare di porta in porta (mendicando)
hoditi od Poncija do Pilata andare da Ponzio a Pilato
pren. hoditi okrog koga stare dietro a qcn., lavorarsi qcn.
hoditi v vas k dekletu frequentare una ragazza
šalj. hoditi komu v zelje rompere a qcn. le uova nel paniere, cercare di soffiare a qcn. la ragazza, la donna
hoditi po glavi frullare in testa
pren. hoditi komu po glavi (brezobzirno ravnati s kom) calpestare qcn.
pren. hoditi po ovinkih prenderla larga
hoditi v gosjem redu, v gosji vrsti andare in fila indiana
hoditi (v korak) s časom essere al passo coi tempi
hoditi s kokošmi spat andare a letto con le galline
pog. hoditi (komu)
narobe, navzkriž andare storto
hoditi kakor mačka okoli vrele kaše menare il can per l'aia
PREGOVORI:
vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei - kásen (-sna -o) adj.
1. (pozen) tardo; ritardatario:
biti kasen fare tardi
kasni potniki so hiteli na vlak i passeggeri ritardatari si affrettavano a prendere il treno
kasna setev semina tarda
kasni srednji vek tardo medio evo
2.
kasen večer tarda sera
kasno popoldne tardo pomeriggio
3. (kasnejši, ki se zgodi v času, ki sledi določenemu) successivo, posteriore:
tudi kasni pogovori med državniki niso pripeljali do sporazuma anche le trattative successive non portarono a un accordo - kmèt (-éta) | -íca (-e) m, f
1. contadino (-a); agricoltore (-trice); knjiž. villico (-a):
mali, srednji, veliki kmet contadino piccolo, medio, ricco
hist. kmet tlačan servo della gleba
2. pejor. bifolco, villano; pog. cafone
3. pren. pl. kmeti contado; campagna, campagne:
priti s kmetov venire dal contado
živeti na kmetih vivere in campagna
4. šah. pedone - kúrz (-a) m
1. aer., navt. rotta:
leteti, pluti po kurzu seguire la rotta (aerea, marittima)
določiti kurz dare la rotta
2. šol. (tečaj) corso:
bolničarski kurz corso per infermiere
pripravljalni, srednji (nadaljevalni), višji kurz corso preparatorio, medio, superiore
3. ekon. (tečaj) cambio, corso; quotazione:
kurz dolarja, tolarja il cambio del dollaro, del tallero - možgáni (-ov) m pl.
1. cervello, pl. pren. cervelli; pl. f cervella (možganska snov):
velikost možganov grandezza, dimensione del cervello
vnetje, zgradba možganov infiammazione, struttura del cervello
anat. mali možgani cervelletto, cerebello
anat. srednji možgani mesencefalo
anat. veliki možgani cervello, encefalo
med. mehčanje možganov encefalomalacia
pretres možganov commozione cerebrale
telečji možgani cervello di vitello
2. pren. (kot središče človekovega razumskega in zavestnega življenja) cervello, mente:
misel mu je šinila skozi možgane un pensiero gli balenò nella mente
plod bolnih možganov frutto di un cervello impazzito
3. pren. (vodilni ljudje; inteligenca) cervello:
možgani gibanja, tolpe il cervello del movimento, della banda
beg možganov (iz države) fuga dei cervelli
4. inform.
elektronski možgani (računalnik) cervello elettronico, elaboratore elettronico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
možgani se mu kisajo, mehčajo ha il cervello rammollito, nei calcagni
možgani so mu začeli hitro delovati il cervello ha cominciato a funzionare rapidamente
danes mu je udarilo v možgane oggi non è in grado di ragionare
iron. v njegovih možganih se je prižgala lučka ha finalmente capito
napenjati možgane spremere le meningi
rahljati komu možgane insegnare a qcn. a ragionare
pobrskati po možganih cercare di ricordare
imeti konjske možgane avere un cervello di gallina
ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa - mráčen (-čna -o) adj.
1. scuro, buio; cupo:
mračna noč notte buia
mračen prostor locale scuro, buio
2. pren. (neugodno razpoložen) tetro, cupo:
mračen značaj carattere tetro
mračno razpoloženje umore tetro
3. pren. (zelo neprijeten) tetro, lugubre:
pregnati mračne misli cacciare i pensieri lugubri
4. pren. (ki nasprotuje svobodi, napredku) oscuro, tenebroso, buio:
mračne sile forze oscure
mračni srednji vek i secoli bui (del Medioevo)
5. pren. (časovno odmaknjen v neznano preteklost) tenebroso;
mračni bogovi dei ostili
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
slikati kaj v mračnih barvah raffigurare qcs. in toni foschi
zool. mračni termit termite lucifuga (Reticulotermes lucifugus) - napadálec (-lca) | -lka (-e) m, f
1. attaccante; assalitore (-trice); aggressore, aggreditrice
2. pren. critico, censore
3. šport. attaccante; avanti:
srednji napadalec centrattacco, centravanti - pôzen (-zna -o) adj.
1. in ritardo, che ritarda:
zaspal je, zato je pozen ha dormito troppo, perciò è in ritardo
pozni potniki hitijo na avtobus i ritardatari corrono a prendere l'autobus
danes bom pozna oggi farò tardi
2. inoltrato; basso, tardo:
pozna jesen autunno inoltrato
do pozne noči fino a notte inoltrata, a notte fonda
pozni srednji vek basso Medioevo
3. tardivo; serotino:
pozne in zgodnje sorte le specie tardive e le primature
4. (poznejši) successivo, seguente; posteriore; futuro:
niti poznejši pogovori niso pripeljali do sporazuma nemmeno le trattative seguenti portarono a un accordo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. pozni porod parto serotino
vrtn. pozni sadež tardizia
um. pozna gotika gotico tardo, tardo gotico
um. pozni barok tardo barocco
jur. poznejša potrditev (veljavnosti) convalescenza - prelòm (-ôma) m
1. rottura; fenditura
2. med. frattura:
prelom lobanje frattura del cranio
odprti prelom kosti frattura esposta
3. rottura, inosservanza, violazione:
prelom prisege spergiuro
4. pren. rottura; svolta:
prelom s preteklostjo rottura col passato
5. punto di rottura, di frattura
6. pren. passaggio (fra due secoli, due periodi):
ob prelomu starega v srednji vek a cavallo fra l'antichità e il medioevo
7. min. frattura
8. geol. faglia, frattura; alp.
ledeniški prelom crepaccio
9. tisk. (prelom strani) impaginazione - pŕst (-a) m
1. dito (pl. f dita vseh pet prstov skupaj; pl. m diti prsti posamezno):
iztegovati, krčiti prste allungare, contrarre le dita
tleskniti s prsti schioccare le dita
debeli, dolgi prsti dita grosse, affusolate
prsti na nogi, roki le dita del piede, della mano
odtisi prstov le impronte delle dita
ozebline na prstih geloni
držati prst na petelinu tenere il dito sul grilletto
dvigniti se na prste alzarsi sulle dita
zažvižgati na prste fischiare con le dita
pokazati s prstom na čelo portare un dito alla fronte
pokazati s prstom na koga segnare a dito qcn., indicare con il dito qcn.
mali prst (mezinec) dito mignolo
srednji prst (sredinec) dito medio
testo razvaljamo za prst debelo stendere l'impasto con il mattarello fino allo spessore di un dito
v kozarcu je ostalo še za tri prste vina nel bicchiere sono rimasti tre diti di vino
2. (del rokavice) dito;
rokavice z enim prstom manopole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prsti ga srbijo ha le mani lunghe
evf. imeti dolge prste rubare, sgraffignare, avere le mani lunghe
pren. imeti povsod prste vmes ficcare il naso dappertutto
pren. iztegovati prste po tujem imetju rubare, allungare le dita su qcs.
nestrpno lomiti prste torcere le mani per l'impazienza
pog. za prste obliznit, da si lahko oblizneš vseh deset prstov; da bi si vsak obliznil prste (buono) da leccarsi le dita
pren. opeči si prste scottarsi le dita
pren. če mu prst pomoliš, pa roko zgrabi tu offri un dito e lui afferra la mano
pren. kar naprej povzdigovati prst non fare che ammonire, minacciare
pren. kaj iz prsta izsesati inventare di sana pianta qcs.
pren. ovijati koga okoli prsta disporre completamente di qcn., avere qcn. in completo dominio
pren. gledati komu na prste, pod prste controllare qcn.
pogledati komu skozi prste esser indulgente con qcn.
pren. imeti ženinov na vsak prst (po) pet avere fidanzati, pretendenti a iosa
pren. imeti le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke preštel contare gli amici sulle dita di una mano
stopiti komu na prste pestare i piedi a qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
pren. ne migniti s prstom za koga non muovere un dito a favore di qcn.
pren. s prstom pokazati na krivca accusare qcn.
pren. dogodek je bil očiten božji prst c'è il dito di Dio
ne videti prst pred nosom non vedere a un palmo dal naso - slòj (slôja) m
1. strato; min. strato, banco:
sloji premoga so že tanki gli strati di carbon fossile sono ormai esili
2. soc. stato, ceto, classe:
srednji, uradniški sloj ceto medio, impiegatizio
vodstveni sloj classe dirigente
privilegirani, nižji sloji ceti privilegiati, subalterni
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
agr. kulturni sloj strato di coltivazione
gozd. mahovni sloj strato muscoso
grad. nosilni sloj strato portante
petr. talni sloj strato inferiore del manto stradale
biol. sloj celic assisa - tèmen (-mna -o) adj.
1. scuro, oscuro, buio, cupo:
temna noč notte scura, buia
temna obleka abito scuro
temna polt pelle scura
temna očala occhiali scuri
temne barve toni cupi
temno pivo birra scura
2. opaco, scialbo:
temna svetloba luce scialba
3. pren. (neprijeten) buio, fosco, oscuro; cupo:
temne slutnje foschi, cupi presentimenti
4. pren. (ki vsebuje negativno razpoloženje) cupo, tetro:
temen obraz volto cupo
5. pren. (nazadnjaški) buio:
temni srednji vek secoli bui (del Medioevo)
6. pren. (skrivnosten, nedoumljiv) arcano, misterioso, oscuro:
temna skrivnost un mistero oscuro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti temen glas avere una voce profonda
nad njim so se zbirali temni oblaki fosche nubi si addensavano sopra di lui
vet. temna lisa (na konjskem hrbtu) zagarella - učênje (-a) n
1. studio; apprendistato:
učenje na pamet studio a memoria
podpirati koga v času učenja aiutare qcn. negli studi
učenje za kovača, v trgovini l'apprendistato al mestiere di fabbro, nel commercio
2. (poučevanje) insegnamento:
dolgoletno učenje na srednji šoli l'insegnamento pluriennale nelle scuole medie
3. dottrina, insegnamento:
zavračati učenje, da je vesolje eno samo respingere l'insegnamento sull'unicità dell'universo - učíti (-ím)
A) imperf.
1. insegnare, istruire; ammaestrare:
učiti koga angleščino insegnare a qcn. l'inglese
učiti koga plesti insegnare a qcn. il lavoro a maglia
učiti na osnovni, srednji šoli insegnare nella scuola elementare, nelle medie
učiti klavir insegnare il pianoforte
učiti psa ammaestrare il cane
2. (razlagati, razglašati, kaj je resnično, pravo):
to je učil Sokrat così insegnò Socrate
laži nas niso učili non ci hanno insegnato a mentire
B) učíti se (-ím se) imperf. refl.
1. imparare, studiare:
učiti se kuhanja imparare a cucinare
učiti se za šolo, za življenje studiare per la scuola, per la vita
učiti se pesem na pamet imparare la poesia a memoria
na napakah se učimo sbagliando si impara
2. pog. imparare (il mestiere):
učiti se za kovača imparare il mestiere del fabbro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
le kje si se učil manir! dove hai imparato la (buona) creanza!
človek se do smrti uči si impara tutta la vita - vál (-a) m
1. onda, ondata:
čelo, dolina, vrh vala fronte, valle, cresta d'onda
val butne, udari ob skalo l'onda sbatte contro lo scoglio
razburkani, razpenjeni valovi onde agitate, schiumeggianti
plavati na valu nuotare sulla cresta dell'onda
morski val onda del mare, onda marina
rešiti koga iz valov salvare qcn. dalle onde
hrumenje valov boato, rombo delle onde
2. (valu podoben pojav) onda:
potresni val onda sismica
svetlobni, zvočni valovi onde luminose, acustiche
udarni val onda d'urto
3. pren. (velika množina) ondata, marea; fiotto:
val beguncev ondata di profughi
val krvi fiotto di sangue
val protestov ondata di proteste
val spominov marea di ricordi
val mraza, vročine ondata di freddo, di caldo
bombniki so napadali v valovih i bombardieri attaccavano a ondate
4. (umetnostna smer) corrente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. najti smrt v valovih annegare
fiz. oddajati valove emettere onde
sprejemati valove ricevere, captare onde
elektromagnetni, radijski valovi onde elettromagnetiche, onde radio
rad. dolgi, kratki, srednji valovi onde lunghe, corte, medie
meteor. hladni, topli val ondata d'aria fredda, calda
film. francoski novi val nouvelle vague - vék1 (-a) m
1. evo, età, periodo:
zgodovinski, prazgodovinski veki età storiche, preistoriche
hist. novi, srednji, stari vek evo moderno, medio evo, evo antico
naš vek je vek tehnike il nostro è l'evo della tecnica
2. star. secolo:
pren. zlati vek secolo d'oro
rel. na vekov veke per i secoli dei secoli - visòk (-ôka -o)
A) adj.
1. alto:
visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
visoka trava erba alta
visoki čevlji scarpe alte
visoka planota altopiano
dva metra visok skok un salto di due metri
2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
visoka temperatura temperatura alta
visoka morala morale alto
3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
visok ton tono alto
peti z visokim glasom cantare a voce alta
4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
višje sodišče tribunale superiore
5. superiore:
visoka, višja šola scuola superiore
višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo
6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
visoka družba alta società, gente bene; haute; high society
7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
visoki cilji alti propositi
8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
visoke besede parole sublimi, nobili
9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo
10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
biol. višji organizmi organismi superiori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
pren. to je višja matematika questo è per me arabo
pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
fiz. visoka frekvenca alta frequenza
um. visoka jedkanica incisione in rilievo
višja matematika alta matematica
obl. visoka moda alta moda, haute couture
lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
hist. Visoka porta Sublime Porta
lov. visoka preža impalcatura
šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
meteor. visoka voda acqua alta
visoke osebnosti dignità
bot. višje rastline piante superiori
um. visoki barok tardo barocco
pog. muz. visoki c do di petto
polit. visoki komisar alto commissario
tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
lov. visoki lov caccia grossa
obl. visoki ovratnik colletto alto
visok otroški stol seggiolone
um. visoki relief altorilievo
hist. visoki srednji vek alto medioevo
šport. visoki start partenza da posizione eretta
tisk. visoki tisk rilievografia
visoko pritličje mezzanino
B) visôki (-a -o) m, f, n
višji (nadrejeni) superiore
rel. Najvišji l'Altissimo - vzhòd (vzhóda) m
1. levata, il sorgere, lo spuntare (del sole)
2. oriente, Oriente, levante, est:
veter piha od vzhoda il vento soffia da est
usmeriti ladjo proti vzhodu dirigere la nave verso est
pravoslavni, slovanski vzhod l'Oriente ortodosso, slavo
geogr. Bližnji, Srednji vzhod Vicino, Medio Oriente
daljni vzhod Estremo Oriente
hist. države starega Vzhoda gli stati dell'Antico Oriente - zgódnji (-a -e) adj.
1. mattiniero; primo; precoce, primaticcio, novello; prematuro:
zgodnje vstajanje alzata mattiniera
zgodnje sonce primo sole
zgodnje cvetenje fioritura precoce
zgodnji krompir patate novelle
2. primo, alto; proto-, paleo-:
zgodnji kapitalizem protocapitalismo; pejor. paleocapitalismo
zgodnji srednji vek alto Medioevo
zgodnja romantika protoromanticismo
rel. zgodnja maša messa mattutina
um. zgodnji barok, zgodnja gotika protobarocco, protogotico
agr. zgodnji pridelek primizia
/ 1
Število zadetkov: 20