Franja

Zadetki iskanja

  • srédnji (-a -e) adj.

    1. centrale:
    srednja vrsta fila centrale

    2. medio; mediocre:
    srednja postava statura media
    srednja letina raccolto mediocre
    srednja kakovost blaga qualità mediocre della merce

    3. (ki izraža srednjo vrednost istovrstnih količin) medio, di mezzo:
    srednja dolžina, globina, teža lunghezza, profondità media, peso medio
    izračunati srednjo hitrost calcolare la velocità media

    4. šol.
    srednja šola scuola media; scuola media superiore; liceo
    človek srednjih let uomo di mezza età
    voj. srednja artilerija artiglieria di medio calibro
    srednja generacija la generazione di mezzo
    srednja igra fase centrale della partita
    šah. srednja linija linea centrale
    srednji kmet contadino medio; šah. pedone centrale
    arheol. srednja kamena doba mesolitico
    šport. srednja kategorija peso medio
    šport. srednji napadalec mediano
    šport. tek na srednje proge mezzofondo
    šol. srednja ocena media
    čeb. srednja stena sata strato di cera (nel favo)
    mat. srednja vrednost valore medio
    anat. srednji možgani mesencefalo
    anat. srednje uho orecchio medio
    lingv. srednji način (pri glagolu) il medio (della forma verbale)
    lingv. srednji samoglasnik vocale mediana
    lingv. srednji spol genere neutro
    srednji tok reke corso medio del fiume
    rad. srednji valovi onde medie
    hist. srednji vek Medioevo
    geol. srednji zemeljski vek mesozoico
    agr. srednje oranje aratura a profodità media
  • hodíti (-im) imperf.

    1. (premikati se s korakanjem) camminare; andare:
    hoditi po cesti, po gozdu andare per la strada, per il bosco
    hoditi sem in tja andare qua e là
    hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
    hoditi po prstih andare in punta di piedi
    hoditi ko polž andare a passo di lumaca
    hoditi po vseh štirih andare carponi
    pismo je hodilo deset dni per arrivare la lettera ci ha messo dieci giorni

    2. (večkrat opraviti isto pot) andare:
    hoditi pogosto čez mejo andare spesso oltre confine
    hoditi z avtobusom, z vlakom, peš v službo andare a lavorare con l'autobus, in treno, a piedi

    3. (biti v ljubezenskem odnosu s kom, prizadevati si za ljubezensko naklonjenost nekoga) filare, amoreggiare, andare, correre dietro a:
    že dolgo hodita (skupaj) quei due filano da un pezzo
    že hodi za dekleti corre già dietro alle ragazze

    4. pren. (izraža, da je osebek oblečen, obut, kot pove določilo):
    hoditi brez pokrivala, razoglav andare a testa scoperta
    hoditi v črnem portare il lutto
    hoditi bos andare scalzo

    5. (v zvezi s 'pot'):
    hoditi po krivih poteh scegliere vie traverse
    hoditi po izhojeni, po srednji poti andare per la strada battuta, prendere la via di mezzo
    hodi hodi, neumnež ma va là, stupido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. vsak mesec mi hodi premalo denarja ogni mese sto male a quattrini
    hoditi od hiše do hiše andare di porta in porta (mendicando)
    hoditi od Poncija do Pilata andare da Ponzio a Pilato
    pren. hoditi okrog koga stare dietro a qcn., lavorarsi qcn.
    hoditi v vas k dekletu frequentare una ragazza
    šalj. hoditi komu v zelje rompere a qcn. le uova nel paniere, cercare di soffiare a qcn. la ragazza, la donna
    hoditi po glavi frullare in testa
    pren. hoditi komu po glavi (brezobzirno ravnati s kom) calpestare qcn.
    pren. hoditi po ovinkih prenderla larga
    hoditi v gosjem redu, v gosji vrsti andare in fila indiana
    hoditi (v korak) s časom essere al passo coi tempi
    hoditi s kokošmi spat andare a letto con le galline
    pog. hoditi (komu)
    narobe, navzkriž andare storto
    hoditi kakor mačka okoli vrele kaše menare il can per l'aia
    PREGOVORI:
    vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
    povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei
  • kásen (-sna -o) adj.

    1. (pozen) tardo; ritardatario:
    biti kasen fare tardi
    kasni potniki so hiteli na vlak i passeggeri ritardatari si affrettavano a prendere il treno
    kasna setev semina tarda
    kasni srednji vek tardo medio evo

    2.
    kasen večer tarda sera
    kasno popoldne tardo pomeriggio

    3. (kasnejši, ki se zgodi v času, ki sledi določenemu) successivo, posteriore:
    tudi kasni pogovori med državniki niso pripeljali do sporazuma anche le trattative successive non portarono a un accordo
  • kmèt (-éta) | -íca (-e) m, f

    1. contadino (-a); agricoltore (-trice); knjiž. villico (-a):
    mali, srednji, veliki kmet contadino piccolo, medio, ricco
    hist. kmet tlačan servo della gleba

    2. pejor. bifolco, villano; pog. cafone

    3. pren. pl. kmeti contado; campagna, campagne:
    priti s kmetov venire dal contado
    živeti na kmetih vivere in campagna

    4. šah. pedone
  • kúrz (-a) m

    1. aer., navt. rotta:
    leteti, pluti po kurzu seguire la rotta (aerea, marittima)
    določiti kurz dare la rotta

    2. šol. (tečaj) corso:
    bolničarski kurz corso per infermiere
    pripravljalni, srednji (nadaljevalni), višji kurz corso preparatorio, medio, superiore

    3. ekon. (tečaj) cambio, corso; quotazione:
    kurz dolarja, tolarja il cambio del dollaro, del tallero
  • možgáni (-ov) m pl.

    1. cervello, pl. pren. cervelli; pl. f cervella (možganska snov):
    velikost možganov grandezza, dimensione del cervello
    vnetje, zgradba možganov infiammazione, struttura del cervello
    anat. mali možgani cervelletto, cerebello
    anat. srednji možgani mesencefalo
    anat. veliki možgani cervello, encefalo
    med. mehčanje možganov encefalomalacia
    pretres možganov commozione cerebrale
    telečji možgani cervello di vitello

    2. pren. (kot središče človekovega razumskega in zavestnega življenja) cervello, mente:
    misel mu je šinila skozi možgane un pensiero gli balenò nella mente
    plod bolnih možganov frutto di un cervello impazzito

    3. pren. (vodilni ljudje; inteligenca) cervello:
    možgani gibanja, tolpe il cervello del movimento, della banda
    beg možganov (iz države) fuga dei cervelli

    4. inform.
    elektronski možgani (računalnik) cervello elettronico, elaboratore elettronico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    možgani se mu kisajo, mehčajo ha il cervello rammollito, nei calcagni
    možgani so mu začeli hitro delovati il cervello ha cominciato a funzionare rapidamente
    danes mu je udarilo v možgane oggi non è in grado di ragionare
    iron. v njegovih možganih se je prižgala lučka ha finalmente capito
    napenjati možgane spremere le meningi
    rahljati komu možgane insegnare a qcn. a ragionare
    pobrskati po možganih cercare di ricordare
    imeti konjske možgane avere un cervello di gallina
    ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
  • mráčen (-čna -o) adj.

    1. scuro, buio; cupo:
    mračna noč notte buia
    mračen prostor locale scuro, buio

    2. pren. (neugodno razpoložen) tetro, cupo:
    mračen značaj carattere tetro
    mračno razpoloženje umore tetro

    3. pren. (zelo neprijeten) tetro, lugubre:
    pregnati mračne misli cacciare i pensieri lugubri

    4. pren. (ki nasprotuje svobodi, napredku) oscuro, tenebroso, buio:
    mračne sile forze oscure
    mračni srednji vek i secoli bui (del Medioevo)

    5. pren. (časovno odmaknjen v neznano preteklost) tenebroso;
    mračni bogovi dei ostili
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    slikati kaj v mračnih barvah raffigurare qcs. in toni foschi
    zool. mračni termit termite lucifuga (Reticulotermes lucifugus)
  • napadálec (-lca) | -lka (-e) m, f

    1. attaccante; assalitore (-trice); aggressore, aggreditrice

    2. pren. critico, censore

    3. šport. attaccante; avanti:
    srednji napadalec centrattacco, centravanti
  • pôzen (-zna -o) adj.

    1. in ritardo, che ritarda:
    zaspal je, zato je pozen ha dormito troppo, perciò è in ritardo
    pozni potniki hitijo na avtobus i ritardatari corrono a prendere l'autobus
    danes bom pozna oggi farò tardi

    2. inoltrato; basso, tardo:
    pozna jesen autunno inoltrato
    do pozne noči fino a notte inoltrata, a notte fonda
    pozni srednji vek basso Medioevo

    3. tardivo; serotino:
    pozne in zgodnje sorte le specie tardive e le primature

    4. (poznejši) successivo, seguente; posteriore; futuro:
    niti poznejši pogovori niso pripeljali do sporazuma nemmeno le trattative seguenti portarono a un accordo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    med. pozni porod parto serotino
    vrtn. pozni sadež tardizia
    um. pozna gotika gotico tardo, tardo gotico
    um. pozni barok tardo barocco
    jur. poznejša potrditev (veljavnosti) convalescenza
  • prelòm (-ôma) m

    1. rottura; fenditura

    2. med. frattura:
    prelom lobanje frattura del cranio
    odprti prelom kosti frattura esposta

    3. rottura, inosservanza, violazione:
    prelom prisege spergiuro

    4. pren. rottura; svolta:
    prelom s preteklostjo rottura col passato

    5. punto di rottura, di frattura

    6. pren. passaggio (fra due secoli, due periodi):
    ob prelomu starega v srednji vek a cavallo fra l'antichità e il medioevo

    7. min. frattura

    8. geol. faglia, frattura; alp.
    ledeniški prelom crepaccio

    9. tisk. (prelom strani) impaginazione
  • pŕst (-a) m

    1. dito (pl. f dita vseh pet prstov skupaj; pl. m diti prsti posamezno):
    iztegovati, krčiti prste allungare, contrarre le dita
    tleskniti s prsti schioccare le dita
    debeli, dolgi prsti dita grosse, affusolate
    prsti na nogi, roki le dita del piede, della mano
    odtisi prstov le impronte delle dita
    ozebline na prstih geloni
    držati prst na petelinu tenere il dito sul grilletto
    dvigniti se na prste alzarsi sulle dita
    zažvižgati na prste fischiare con le dita
    pokazati s prstom na čelo portare un dito alla fronte
    pokazati s prstom na koga segnare a dito qcn., indicare con il dito qcn.
    mali prst (mezinec) dito mignolo
    srednji prst (sredinec) dito medio
    testo razvaljamo za prst debelo stendere l'impasto con il mattarello fino allo spessore di un dito
    v kozarcu je ostalo še za tri prste vina nel bicchiere sono rimasti tre diti di vino

    2. (del rokavice) dito;
    rokavice z enim prstom manopole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prsti ga srbijo ha le mani lunghe
    evf. imeti dolge prste rubare, sgraffignare, avere le mani lunghe
    pren. imeti povsod prste vmes ficcare il naso dappertutto
    pren. iztegovati prste po tujem imetju rubare, allungare le dita su qcs.
    nestrpno lomiti prste torcere le mani per l'impazienza
    pog. za prste obliznit, da si lahko oblizneš vseh deset prstov; da bi si vsak obliznil prste (buono) da leccarsi le dita
    pren. opeči si prste scottarsi le dita
    pren. če mu prst pomoliš, pa roko zgrabi tu offri un dito e lui afferra la mano
    pren. kar naprej povzdigovati prst non fare che ammonire, minacciare
    pren. kaj iz prsta izsesati inventare di sana pianta qcs.
    pren. ovijati koga okoli prsta disporre completamente di qcn., avere qcn. in completo dominio
    pren. gledati komu na prste, pod prste controllare qcn.
    pogledati komu skozi prste esser indulgente con qcn.
    pren. imeti ženinov na vsak prst (po) pet avere fidanzati, pretendenti a iosa
    pren. imeti le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke preštel contare gli amici sulle dita di una mano
    stopiti komu na prste pestare i piedi a qcn.
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
    pren. ne migniti s prstom za koga non muovere un dito a favore di qcn.
    pren. s prstom pokazati na krivca accusare qcn.
    pren. dogodek je bil očiten božji prst c'è il dito di Dio
    ne videti prst pred nosom non vedere a un palmo dal naso
  • slòj (slôja) m

    1. strato; min. strato, banco:
    sloji premoga so že tanki gli strati di carbon fossile sono ormai esili

    2. soc. stato, ceto, classe:
    srednji, uradniški sloj ceto medio, impiegatizio
    vodstveni sloj classe dirigente
    privilegirani, nižji sloji ceti privilegiati, subalterni
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    agr. kulturni sloj strato di coltivazione
    gozd. mahovni sloj strato muscoso
    grad. nosilni sloj strato portante
    petr. talni sloj strato inferiore del manto stradale
    biol. sloj celic assisa
  • tèmen (-mna -o) adj.

    1. scuro, oscuro, buio, cupo:
    temna noč notte scura, buia
    temna obleka abito scuro
    temna polt pelle scura
    temna očala occhiali scuri
    temne barve toni cupi
    temno pivo birra scura

    2. opaco, scialbo:
    temna svetloba luce scialba

    3. pren. (neprijeten) buio, fosco, oscuro; cupo:
    temne slutnje foschi, cupi presentimenti

    4. pren. (ki vsebuje negativno razpoloženje) cupo, tetro:
    temen obraz volto cupo

    5. pren. (nazadnjaški) buio:
    temni srednji vek secoli bui (del Medioevo)

    6. pren. (skrivnosten, nedoumljiv) arcano, misterioso, oscuro:
    temna skrivnost un mistero oscuro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    imeti temen glas avere una voce profonda
    nad njim so se zbirali temni oblaki fosche nubi si addensavano sopra di lui
    vet. temna lisa (na konjskem hrbtu) zagarella
  • učênje (-a) n

    1. studio; apprendistato:
    učenje na pamet studio a memoria
    podpirati koga v času učenja aiutare qcn. negli studi
    učenje za kovača, v trgovini l'apprendistato al mestiere di fabbro, nel commercio

    2. (poučevanje) insegnamento:
    dolgoletno učenje na srednji šoli l'insegnamento pluriennale nelle scuole medie

    3. dottrina, insegnamento:
    zavračati učenje, da je vesolje eno samo respingere l'insegnamento sull'unicità dell'universo
  • učíti (-ím)

    A) imperf.

    1. insegnare, istruire; ammaestrare:
    učiti koga angleščino insegnare a qcn. l'inglese
    učiti koga plesti insegnare a qcn. il lavoro a maglia
    učiti na osnovni, srednji šoli insegnare nella scuola elementare, nelle medie
    učiti klavir insegnare il pianoforte
    učiti psa ammaestrare il cane

    2. (razlagati, razglašati, kaj je resnično, pravo):
    to je učil Sokrat così insegnò Socrate
    laži nas niso učili non ci hanno insegnato a mentire

    B) učíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. imparare, studiare:
    učiti se kuhanja imparare a cucinare
    učiti se za šolo, za življenje studiare per la scuola, per la vita
    učiti se pesem na pamet imparare la poesia a memoria
    na napakah se učimo sbagliando si impara

    2. pog. imparare (il mestiere):
    učiti se za kovača imparare il mestiere del fabbro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    le kje si se učil manir! dove hai imparato la (buona) creanza!
    človek se do smrti uči si impara tutta la vita
  • vál (-a) m

    1. onda, ondata:
    čelo, dolina, vrh vala fronte, valle, cresta d'onda
    val butne, udari ob skalo l'onda sbatte contro lo scoglio
    razburkani, razpenjeni valovi onde agitate, schiumeggianti
    plavati na valu nuotare sulla cresta dell'onda
    morski val onda del mare, onda marina
    rešiti koga iz valov salvare qcn. dalle onde
    hrumenje valov boato, rombo delle onde

    2. (valu podoben pojav) onda:
    potresni val onda sismica
    svetlobni, zvočni valovi onde luminose, acustiche
    udarni val onda d'urto

    3. pren. (velika množina) ondata, marea; fiotto:
    val beguncev ondata di profughi
    val krvi fiotto di sangue
    val protestov ondata di proteste
    val spominov marea di ricordi
    val mraza, vročine ondata di freddo, di caldo
    bombniki so napadali v valovih i bombardieri attaccavano a ondate

    4. (umetnostna smer) corrente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. najti smrt v valovih annegare
    fiz. oddajati valove emettere onde
    sprejemati valove ricevere, captare onde
    elektromagnetni, radijski valovi onde elettromagnetiche, onde radio
    rad. dolgi, kratki, srednji valovi onde lunghe, corte, medie
    meteor. hladni, topli val ondata d'aria fredda, calda
    film. francoski novi val nouvelle vague
  • vék1 (-a) m

    1. evo, età, periodo:
    zgodovinski, prazgodovinski veki età storiche, preistoriche
    hist. novi, srednji, stari vek evo moderno, medio evo, evo antico
    naš vek je vek tehnike il nostro è l'evo della tecnica

    2. star. secolo:
    pren. zlati vek secolo d'oro
    rel. na vekov veke per i secoli dei secoli
  • visòk (-ôka -o)

    A) adj.

    1. alto:
    visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
    visoka trava erba alta
    visoki čevlji scarpe alte
    visoka planota altopiano
    dva metra visok skok un salto di due metri

    2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
    visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
    visoka temperatura temperatura alta
    visoka morala morale alto

    3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
    visok ton tono alto
    peti z visokim glasom cantare a voce alta

    4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
    visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
    pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
    višje sodišče tribunale superiore

    5. superiore:
    visoka, višja šola scuola superiore
    višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
    višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo

    6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
    visoka družba alta società, gente bene; haute; high society

    7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
    visoki cilji alti propositi

    8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
    visoke besede parole sublimi, nobili

    9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
    zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo

    10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
    napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
    biol. višji organizmi organismi superiori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
    pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
    pren. to je višja matematika questo è per me arabo
    pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
    fiz. visoka frekvenca alta frequenza
    um. visoka jedkanica incisione in rilievo
    višja matematika alta matematica
    obl. visoka moda alta moda, haute couture
    lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
    hist. Visoka porta Sublime Porta
    lov. visoka preža impalcatura
    šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
    meteor. visoka voda acqua alta
    visoke osebnosti dignità
    bot. višje rastline piante superiori
    um. visoki barok tardo barocco
    pog. muz. visoki c do di petto
    polit. visoki komisar alto commissario
    tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
    lov. visoki lov caccia grossa
    obl. visoki ovratnik colletto alto
    visok otroški stol seggiolone
    um. visoki relief altorilievo
    hist. visoki srednji vek alto medioevo
    šport. visoki start partenza da posizione eretta
    tisk. visoki tisk rilievografia
    visoko pritličje mezzanino

    B) visôki (-a -o) m, f, n
    višji (nadrejeni) superiore
    rel. Najvišji l'Altissimo
  • vzhòd (vzhóda) m

    1. levata, il sorgere, lo spuntare (del sole)

    2. oriente, Oriente, levante, est:
    veter piha od vzhoda il vento soffia da est
    usmeriti ladjo proti vzhodu dirigere la nave verso est
    pravoslavni, slovanski vzhod l'Oriente ortodosso, slavo
    geogr. Bližnji, Srednji vzhod Vicino, Medio Oriente
    daljni vzhod Estremo Oriente
    hist. države starega Vzhoda gli stati dell'Antico Oriente
  • zgódnji (-a -e) adj.

    1. mattiniero; primo; precoce, primaticcio, novello; prematuro:
    zgodnje vstajanje alzata mattiniera
    zgodnje sonce primo sole
    zgodnje cvetenje fioritura precoce
    zgodnji krompir patate novelle

    2. primo, alto; proto-, paleo-:
    zgodnji kapitalizem protocapitalismo; pejor. paleocapitalismo
    zgodnji srednji vek alto Medioevo
    zgodnja romantika protoromanticismo
    rel. zgodnja maša messa mattutina
    um. zgodnji barok, zgodnja gotika protobarocco, protogotico
    agr. zgodnji pridelek primizia
Število zadetkov: 20