spremeníti (-ím) | spremínjati (-am)
A) perf., imperf.
1. cambiare, mutare, modificare, trasformare:
spremeniti načrt, vsebino, zaporedje cambiare il progetto, il contenuto, l'ordine di successione
spremeniti obliko česa trasformare, modificare la forma di qcs.
spremeniti mišljenje, mnenje o čem cambiare opinione su qcs.
2. cambiare, alterare:
spremeniti ime, naslov, kraj bivanja cambiare nome, indirizzo, residenza
3. trasformare; convertire; commutare:
spremeniti sladkor v alkohol trasformare, convertire lo zucchero in alcool
spremeniti zaporno kazen v denarno commutare la pena detentiva in pecuniaria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
od jeze spremeniti barvo cambiare colore dalla rabbia
pren. spremeniti v prah in pepel radere al suolo
spremeniti življenje v pekel rendere la vita un inferno
navt., aer. spremeniti smer gibanja (tudi ekst. ugrabiti) dirottare (una nave, un aereo)
spremeniti v kašo spappolare
spremeniti v kis acetificare
spremeniti v kost ossificare
spremeniti objekt oggettivare
soc. spremeniti v potrošno blago mercificare
B) spremeníti se (-ím se) | spremínjati se (-am se) perf., imperf. refl. cambiarsi, cambiare; trasformarsi, convertirsi; tramutarsi:
spremeniti se na bolje cambiare in meglio
voda se spreminja v paro l'acqua si trasforma in vapore
spreminjati se iz sovražnika v prijatelja da nemico diventare amico
negodovanje se spreminja v jezo il malcontento si tramuta in rabbia
PREGOVORI:
časi se spreminjajo in mi z njimi si mutano i tempi e noi con quelli; tempora mutantur et nos mutamur in illis
Zadetki iskanja
- dnò (-à) n
1. (spodnji del posode; najnižji del) fondo; pren.
izbiti sodu dno sfondare la botte; essere la goccia che fa traboccare il vaso
izpiti kozarec do dna vuotare il bicchiere fino in fondo
kovček z dvojnim dnom valigia a doppio fondo
dno ladje, panja il fondo della nave, dell'alveare
geogr. dno doline fondo della valle, fondovalle
morsko, rečno dno il fondo del mare, del fiume
2. (plast, ki je tik nad spodnjo ploskvijo, spodnji del, najbolj oddaljeni del česa) fondo; piedi:
dno brezna il fondo della voragine
sedel je na dnu stopnic stava seduto in fondo alla scala, ai piedi delle scale
3. knjiž. (najnižji družbeni sloj) ceto infimo
4. pren. (v prislovni rabi)
iz dna duše, srca ljubiti, sovražiti amare, odiare dal (pro)fondo del cuore
v dno duše, srca biti, čutiti se ponižan essere umiliato nel profondo del cuore
do dna a fondo, fino in fondo
spoznati kaj do dna conoscere qcs. a fondo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. ne imeti dna avere uno stomaco senza fondo
pren. pogledati stvari do dna voler vedere il fondo di qcs., andare fino in fondo a qcs.
pren. iz dna spremeniti življenje cambiare vita a fondo
šport. biti na dnu tabele essere in fondo alla classifica
pren. polniti sode brez dna pestare l'acqua nel mortaio, non cavare un ragno dal buco
bot. listno dno base fogliare
anat. lobanjsko dno base cranica
anat. medenično dno bacinetto, pelvi renale
muz. resonančno dno cassa armonica, fondo armonico - lásten (-tna -o) adj.
1. proprio:
imeti lastne dohodke avere redditi propri
2. pog. suo, proprio:
iti kam, potovati na lastne stroške andare, viaggiare a proprie spese
storiti kaj na lastno odgovornost fare qcs. sulla propria responsabilità
3. (izraža ožjo sorodstveno, narodnostno pripadnost) proprio, suo stesso:
zatajiti lastno kri rinnegare il proprio sangue
4. (značilen, tipičen) proprio (a, di qcn.), caratteristico, tipico, peculiare:
to je mladini lastno qualcosa di tipico della gioventù, di proprio della, alla gioventù
5. pren. (poudarja pomen svojilnega zaimka) proprio:
Slovenci nismo imeli svoje lastne države noi sloveni non abbiamo avuto un proprio, un nostro stato
ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spremeniti se, da bi ga lastna mati ne spoznala cambiare in modo irriconoscibile
videti na lastne oči vedere coi propri occhi
sprejeti koga v lastni osebi ricevere di persona
storiti kaj na lastno pest fare qcs. di propria iniziativa
bati se lastne sence aver paura della propria ombra
trg. lastna cena prezzo di costo
fiz. lastna frekvenca frequenza propria
elektr. lastna indukcija autoinduizione
ekon. lastna sredstva mezzi propri
teh. lastna teža vozila peso a vuoto
lingv. lastno ime nome proprio
lažje je videti tuje kot lastne napake è più facile vedere gli altrui difetti che i propri
PREGOVORI:
lastna hvala — cena mala; lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda - máti (mátere) f
1. madre; mamma; knjiž. genitrice:
skrbna mati madre premurosa
mlada mati giovane madre
nezakonska mati madre naturale
stara mati nonna
mati samohranilka ragazza madre
mati doji la madre allatta
postati mati diventare madre
skrbeti za koga kot mati avere per uno cure materne
2. (v kmečkem okolju gospodinja) padrona (di casa):
mati županja moglie del sindaco
3. rel. (predstojnica samostana ali reda):
mati prednica madre superiora
4. (v medmetni rabi)
mati božja! mammasantissima!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hči je cela mati la figlia è la madre sputata
pren. spremeniti se, da te lastna mati ne bi spoznala cambiare in modo irriconoscibile
bil je tak, kot ga je mati rodila era (nudo) come l'aveva fatto mamma, era nudo come un verme
star. krušna mati, pisana mati (mačeha) matrigna
Mati božja Madre di Dio, Madonna
PREGOVORI:
previdnost je mati modrosti la prudenza è l'occhio della virtù
kakršna mati, taka hči quale la madre, tale la figlia - móžnost (-i) f
1. possibilità; possibile; chance; eventualità; virtualità; filoz. contingenza:
resnične, teoretične možnosti possibilità reali, teoriche
spremeniti možnost v resničnost trasformare il possibile in realtà, fare della possibilità una realtà
iščem sobo, po možnosti v centru cerco stanza, possibilmente in centro
2. (zmožnost, sposobnost) capacità, possibilità:
meje človeških možnosti i limiti delle capacità umane
dežela neomejenih možnosti il Paese delle infinite possibilità
možnost investiranja investibilità
agr. možnost namakanja irrigabilità
jur. možnost popravka sanabilità
možnost preskusa verificabilità
trg. možnost prodaje smerciabilità
jur. možnost testacije testabilità
možnost zmanjšanja riducibilità - naváda (-e) f abitudine, usanza, uso; vezzo; costume; maniera; modo; prassi:
težko je spremeniti vsakdanje navade è difficile cambiare le abitudini quotidiane
poznati navade tržišča conoscere le usanze del mercato
kajenje je njegova navada ha il vezzo del fumo
na kmetih je navada, da se ljudje pozdravljajo nelle campagne la gente usa salutarsi
iz navade per abitudine
mnoge stare navade izginjajo molte antiche usanze vanno scomparendo
biti navada essere di prammatica
v takih primerih je navada, je praksa, da ... in questi casi la prassi prevede che - nórma (-e) f
1. norma, regola; precetto; prescrizione; pren. modulo; dettame:
kršiti, spoštovati norme violare, rispettare le norme
družbene, moralne, pravne norme norme sociali, morali, giuridiche
določiti, spremeniti jezikovne, pravopisne norme stabilire, modificare le regole della lingua, dell'ortografia
industrijske norme norme, standard industriali
2. (količina dela, ki ga je treba opraviti v določenem času) norma di produzione;
norma knjižnega jezika la norma della lingua letteraria
šport. olimpijska norma norma olimpica
tehnična norma norma tecnica
3. tisk. norma - pepél (-a) m cenere; cenerume:
vulkanski pepel cenere vulcanica
radioaktivni pepel cenere radioattiva
žara s pepelom urna con la cenere, urna cineraria
pren. posipati se s pepelom cospargersi di cenere
spremeniti v prah in pepel ridurre in cenere
tleti pod pepelom covare sotto la cenere
vstati kot feniks iz pepela risorgere, novella Fenice, dalle ceneri - pogódba (-e) f contratto; patto; pattuizione; trattato; accordo:
razveljaviti, skleniti, spremeniti pogodbo annullare, stipulare, modificare un contratto
ratificirati mirovno pogodbo ratificare il trattato di pace
skleniti nenapadalno pogodbo stipulare un accordo, un patto di non aggressione
kršitev pogodbe violazione del contratto
veljavnost pogodbe validità del contratto
ekon. delovna pogodba contratto di lavoro
polit. državna pogodba trattato
filoz. družbena pogodba contratto sociale
ekon. hranitvena pogodba contratto di custodia
kolektivna pogodba contratto collettivo
kreditna pogodba contratto creditizio
kupoprodajna pogodba contratto di compravendita
polit. mandatna pogodba mandato
razdreti pogodbo sciogliere il contratto
neizvršitev pogodbe inadempienza contrattuale - pogòj (-ója) m
1. condizione, patto:
biti pogoj za kaj essere una condizione per qcs.
določiti, spremeniti pogoje stabilire, modificare le condizioni
osnovni, prvi pogoj la condizione fondamentale
mirovni pogoji condizioni di pace
pod pogojem da a patto che
pod nobenim pogojem a nessun patto
2. pl. pogoji jur. condizioni:
težki pogoji condizioni difficili, dure
materialni pogoji condizioni materiali - práh (-ú) m polvere; pejor. polverone; agr. polvere:
brisati prah spolverare
otresti si prah z obleke scuotersi la polvere di dosso
zmleti v prah ridurre in polvere (tudi pren.)
brisalec prahu spolveratore
kakavov prah polvere di cacao
premogovni prah polvere di carbone
jajca v prahu uova in polvere
geol. kozmični prah polvere cosmica
mleko v prahu latte in polvere
sladkor v prahu zucchero a velo
sesuti se v prah fallire
spremeniti v prah in pepel mettere a ferro e fuoco
ležati v prahu giacere nella polvere
dvigniti mnogo prahu sollevare un gran polverone
bibl. prah si in v prah se povrneš sei polvere e polvere ritornerai - puščáva (-e) f
1. geogr. deserto:
zelenice v puščavi oasi nel deserto
kamnita, peščena puščava deserto sassoso, sabbioso
sinovi puščave i figli del deserto, i beduini
2. luogo solitario, luogo fuori mano; pren. tebaide
3. pren. cimitero, mortorio;
spremeniti mesto v puščavo saccheggiare, devastare la città; radere al suolo la città
bibl. glas vpijočega v puščavi voce che grida nel deserto; vox clamantis in deserto - smér (-í) f
1. direzione; volta; rotta, senso:
ugotavljati smer vetra stabilire la direzione del vento
vrteti se v smeri urnega kazalca girare in senso orario
poslopje stoji v smeri vzhod-zahod lo stabile sorge in direzione est-ovest
smer leta, plovbe rotta di volo, di navigazione
avt. obvezna smer senso unico
leteti v smeri proti Bledu volare alla volta di Bled
2. indirizzo, senso:
smer razvoja indirizzo di sviluppo
3. šol. indirizzo:
študijska smer indirizzo di studio
4. corrente:
filozofska, literarna, umetnostna smer corrente filosofica, letteraria, artistica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spremeniti smer pogovora cambiare il tema del discorso
šalj. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer non ha tutte le rotelle a posto
teh. prečna smer direzione trasversale
alp. direktna smer diretta
fiz. negativna smer senso negativo - spremínjati (-am) imperf. glej spremeniti | spreminjati
- strúp (-a) m veleno, tossico; biol. tossina; pren. veleno, dente:
voj. bojni strupi gas tossici
kačji, rastlinski strupi veleni di serpente, veleni vegetali
podganji strup ratticida
kobrin strup il veleno del cobra
pren. strup zavisti il dente, il veleno dell'invidia
zrak v mestih je zasičen s strupi l'aria delle città è satura di veleni
spremeniti se v strup andare in veleno, trasformarsi in veleno
pren. njegove besede so polne strupa le sue parole schizzano veleno
pren. ne jemlji toliko strupov non prendere tante medicine
biol. bakterijski strupi tossine batteriche
farm. srčni, želodčni, živčni strupi tossine cardiache, gastriche, neurotrope - têmelj (-a) m
1. base, basamento, fondamento (pl. -a):
izkopati, postaviti temelje scavare, porre le fondamenta
kamnit temelj spomenika il basamento di pietra del monumento
2. pren. base, cardine, fondamento (pl. -i), caposaldo:
postaviti temelje za nadaljnji razvoj porre le basi del futuro sviluppo
značaj je temelj osebnosti il carattere è il cardine della personalità
3. pren. pl. (bistveni pojmi, načela znanstvenega, ideološkega sistema) basi, principi fondamentali:
temelji civilizirane družbe le basi della società civile
4. (v adv. rabi s predlogi) completamente, del tutto, dalle fondamenta:
uničiti do temelja, do temeljev distruggere dalle fondamenta
spremeniti iz temelja, v temeljih cambiare del tutto - ustáva (-e) f jur. costituzione:
izdati, razglasiti, spremeniti ustavo emanare, proclamare, emendare la costituzione
republiška ustava la costituzione della Repubblica - življênje (-a) n
1. vita; vivere:
življenje na kopnem, na morju la vita sulla terraferma, sul mare
znamenja življenja segni di vita
volja do življenja voglia di vivere
tvegati življenje rischiare la vita
rešiti si golo življenje salvare la vita
streči po življenju tramare contro la vita, minacciare la vita di qcn.
rel. posmrtno, večno življenje vita ultraterrena, eterna
2. (bivanje, obstajanje) vita; esistenza:
čustveno, duševno, intelektualno življenje vita sentimentale, spirituale, intellettuale
zakonsko, samsko življenje vita coniugale, da scapolo
pren. sladko življenje la dolce vita
begunsko, vojaško življenje la vita del profugo; la vita del soldato, vita militare
brezskrbno, pasje življenje vita spensierata, da cani
življenje iz dneva v dan vita alla giornata
mladost, pomlad življenja la giovinezza, primavera della vita
starost, jesen življenja la vecchiaia, autunno della vita
navade mestnega življenja abitudini della vita di città
spremembe življenja na vasi mutamenti nella vita delle campagne
tako je pač življenje così è (fatta) la vita
to ni življenje! che razza di vita è questa!
nočno življenje mesta la vita notturna della città
3. pren. (moč, zdravje) vita, salute, vigore:
roke so brez življenja visele ob telesu le braccia pendevano senza vita lungo il corpo
4. vita, attività:
društveno, kulturno, versko življenje la vita sociale, culturale, religiosa
družabno življenje vita di società
5. pren. (prepričljivost, verjetnost) vita, credibilità, verosimiglianza:
pisatelj je gradivu vdihnil življenje lo scrittore ha infuso vita, verosimiglanza nella materia
6. pren. (kar se rabi za zadovoljevanje telesnih potreb) vita; sostentamento;
življenje je drago la vita è cara
sredstva za življenje mezzi di sostentamento
kakovost življenja qualità della vita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
molči, če ti je življenje drago! taci, se hai cara la vita!
knjiž. njegovo življenje se je dopolnilo è spirato, è passato a miglior vita
življenje ga je povozilo non ha saputo superare le difficoltà della vita
njegovo življenje visi na niti, na lasu ha la vita appesa a un filo
veseliti se življenja godere la vita, gioire della vita
dati otroku življenje dare alla luce un bambino
dati življenje za domovino dare la vita per la patria
podariti obsojencu življenje graziare un condannato a morte
postavljati življenje na kocko mettere la vita a repentaglio
skleniti svoje življenje morire
skrajšati si, vzeti si življenje togliersi la vita, suicidarsi
spremeniti življenje nekoga v pekel trasformare in inferno la vita di qcn.
vzeti življenje komu uccidere qcn.
biti ob življenje perdere la vita, morire
priklicati v življenje rianimare, far riacquistare i sensi
priklicati v življenje novo revijo fondare una nuova rivista
neprevidnost plačati z življenjem pagare la propria imprudenza con la vita
rešiti koga, čeprav za ceno življenja salvare qcn. anche a costo della propria vita
biti v cvetu življenja essere nel fiore degli anni
bojevati se na življenje in smrt lottare per la vita e per la morte
anat. drevo življenja albero della vita
um. drevo življenja albero di Iesse; arbor vitae
jur. nadomestilo za ločeno življenje indennità di trasferta
kakršno življenje, takšna smrt chi ben vive, ben muore
življenje je le kratek sen la vita è un sogno, un lampo
/ 1
Število zadetkov: 18