Franja

Zadetki iskanja

  • spremeníti (-ím) | spremínjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. cambiare, mutare, modificare, trasformare:
    spremeniti načrt, vsebino, zaporedje cambiare il progetto, il contenuto, l'ordine di successione
    spremeniti obliko česa trasformare, modificare la forma di qcs.
    spremeniti mišljenje, mnenje o čem cambiare opinione su qcs.

    2. cambiare, alterare:
    spremeniti ime, naslov, kraj bivanja cambiare nome, indirizzo, residenza

    3. trasformare; convertire; commutare:
    spremeniti sladkor v alkohol trasformare, convertire lo zucchero in alcool
    spremeniti zaporno kazen v denarno commutare la pena detentiva in pecuniaria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    od jeze spremeniti barvo cambiare colore dalla rabbia
    pren. spremeniti v prah in pepel radere al suolo
    spremeniti življenje v pekel rendere la vita un inferno
    navt., aer. spremeniti smer gibanja (tudi ekst. ugrabiti) dirottare (una nave, un aereo)
    spremeniti v kašo spappolare
    spremeniti v kis acetificare
    spremeniti v kost ossificare
    spremeniti objekt oggettivare
    soc. spremeniti v potrošno blago mercificare

    B) spremeníti se (-ím se) | spremínjati se (-am se) perf., imperf. refl. cambiarsi, cambiare; trasformarsi, convertirsi; tramutarsi:
    spremeniti se na bolje cambiare in meglio
    voda se spreminja v paro l'acqua si trasforma in vapore
    spreminjati se iz sovražnika v prijatelja da nemico diventare amico
    negodovanje se spreminja v jezo il malcontento si tramuta in rabbia
    PREGOVORI:
    časi se spreminjajo in mi z njimi si mutano i tempi e noi con quelli; tempora mutantur et nos mutamur in illis
  • dnò (-à) n

    1. (spodnji del posode; najnižji del) fondo; pren.
    izbiti sodu dno sfondare la botte; essere la goccia che fa traboccare il vaso
    izpiti kozarec do dna vuotare il bicchiere fino in fondo
    kovček z dvojnim dnom valigia a doppio fondo
    dno ladje, panja il fondo della nave, dell'alveare
    geogr. dno doline fondo della valle, fondovalle
    morsko, rečno dno il fondo del mare, del fiume

    2. (plast, ki je tik nad spodnjo ploskvijo, spodnji del, najbolj oddaljeni del česa) fondo; piedi:
    dno brezna il fondo della voragine
    sedel je na dnu stopnic stava seduto in fondo alla scala, ai piedi delle scale

    3. knjiž. (najnižji družbeni sloj) ceto infimo

    4. pren. (v prislovni rabi)
    iz dna duše, srca ljubiti, sovražiti amare, odiare dal (pro)fondo del cuore
    v dno duše, srca biti, čutiti se ponižan essere umiliato nel profondo del cuore
    do dna a fondo, fino in fondo
    spoznati kaj do dna conoscere qcs. a fondo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. ne imeti dna avere uno stomaco senza fondo
    pren. pogledati stvari do dna voler vedere il fondo di qcs., andare fino in fondo a qcs.
    pren. iz dna spremeniti življenje cambiare vita a fondo
    šport. biti na dnu tabele essere in fondo alla classifica
    pren. polniti sode brez dna pestare l'acqua nel mortaio, non cavare un ragno dal buco
    bot. listno dno base fogliare
    anat. lobanjsko dno base cranica
    anat. medenično dno bacinetto, pelvi renale
    muz. resonančno dno cassa armonica, fondo armonico
  • lásten (-tna -o) adj.

    1. proprio:
    imeti lastne dohodke avere redditi propri

    2. pog. suo, proprio:
    iti kam, potovati na lastne stroške andare, viaggiare a proprie spese
    storiti kaj na lastno odgovornost fare qcs. sulla propria responsabilità

    3. (izraža ožjo sorodstveno, narodnostno pripadnost) proprio, suo stesso:
    zatajiti lastno kri rinnegare il proprio sangue

    4. (značilen, tipičen) proprio (a, di qcn.), caratteristico, tipico, peculiare:
    to je mladini lastno qualcosa di tipico della gioventù, di proprio della, alla gioventù

    5. pren. (poudarja pomen svojilnega zaimka) proprio:
    Slovenci nismo imeli svoje lastne države noi sloveni non abbiamo avuto un proprio, un nostro stato
    ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    spremeniti se, da bi ga lastna mati ne spoznala cambiare in modo irriconoscibile
    videti na lastne oči vedere coi propri occhi
    sprejeti koga v lastni osebi ricevere di persona
    storiti kaj na lastno pest fare qcs. di propria iniziativa
    bati se lastne sence aver paura della propria ombra
    trg. lastna cena prezzo di costo
    fiz. lastna frekvenca frequenza propria
    elektr. lastna indukcija autoinduizione
    ekon. lastna sredstva mezzi propri
    teh. lastna teža vozila peso a vuoto
    lingv. lastno ime nome proprio
    lažje je videti tuje kot lastne napake è più facile vedere gli altrui difetti che i propri
    PREGOVORI:
    lastna hvala — cena mala; lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda
  • máti (mátere) f

    1. madre; mamma; knjiž. genitrice:
    skrbna mati madre premurosa
    mlada mati giovane madre
    nezakonska mati madre naturale
    stara mati nonna
    mati samohranilka ragazza madre
    mati doji la madre allatta
    postati mati diventare madre
    skrbeti za koga kot mati avere per uno cure materne

    2. (v kmečkem okolju gospodinja) padrona (di casa):
    mati županja moglie del sindaco

    3. rel. (predstojnica samostana ali reda):
    mati prednica madre superiora

    4. (v medmetni rabi)
    mati božja! mammasantissima!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hči je cela mati la figlia è la madre sputata
    pren. spremeniti se, da te lastna mati ne bi spoznala cambiare in modo irriconoscibile
    bil je tak, kot ga je mati rodila era (nudo) come l'aveva fatto mamma, era nudo come un verme
    star. krušna mati, pisana mati (mačeha) matrigna
    Mati božja Madre di Dio, Madonna
    PREGOVORI:
    previdnost je mati modrosti la prudenza è l'occhio della virtù
    kakršna mati, taka hči quale la madre, tale la figlia
  • móžnost (-i) f

    1. possibilità; possibile; chance; eventualità; virtualità; filoz. contingenza:
    resnične, teoretične možnosti possibilità reali, teoriche
    spremeniti možnost v resničnost trasformare il possibile in realtà, fare della possibilità una realtà
    iščem sobo, po možnosti v centru cerco stanza, possibilmente in centro

    2. (zmožnost, sposobnost) capacità, possibilità:
    meje človeških možnosti i limiti delle capacità umane
    dežela neomejenih možnosti il Paese delle infinite possibilità
    možnost investiranja investibilità
    agr. možnost namakanja irrigabilità
    jur. možnost popravka sanabilità
    možnost preskusa verificabilità
    trg. možnost prodaje smerciabilità
    jur. možnost testacije testabilità
    možnost zmanjšanja riducibilità
  • naváda (-e) f abitudine, usanza, uso; vezzo; costume; maniera; modo; prassi:
    težko je spremeniti vsakdanje navade è difficile cambiare le abitudini quotidiane
    poznati navade tržišča conoscere le usanze del mercato
    kajenje je njegova navada ha il vezzo del fumo
    na kmetih je navada, da se ljudje pozdravljajo nelle campagne la gente usa salutarsi
    iz navade per abitudine
    mnoge stare navade izginjajo molte antiche usanze vanno scomparendo
    biti navada essere di prammatica
    v takih primerih je navada, je praksa, da ... in questi casi la prassi prevede che
  • nórma (-e) f

    1. norma, regola; precetto; prescrizione; pren. modulo; dettame:
    kršiti, spoštovati norme violare, rispettare le norme
    družbene, moralne, pravne norme norme sociali, morali, giuridiche
    določiti, spremeniti jezikovne, pravopisne norme stabilire, modificare le regole della lingua, dell'ortografia
    industrijske norme norme, standard industriali

    2. (količina dela, ki ga je treba opraviti v določenem času) norma di produzione;
    norma knjižnega jezika la norma della lingua letteraria
    šport. olimpijska norma norma olimpica
    tehnična norma norma tecnica

    3. tisk. norma
  • pepél (-a) m cenere; cenerume:
    vulkanski pepel cenere vulcanica
    radioaktivni pepel cenere radioattiva
    žara s pepelom urna con la cenere, urna cineraria
    pren. posipati se s pepelom cospargersi di cenere
    spremeniti v prah in pepel ridurre in cenere
    tleti pod pepelom covare sotto la cenere
    vstati kot feniks iz pepela risorgere, novella Fenice, dalle ceneri
  • pogódba (-e) f contratto; patto; pattuizione; trattato; accordo:
    razveljaviti, skleniti, spremeniti pogodbo annullare, stipulare, modificare un contratto
    ratificirati mirovno pogodbo ratificare il trattato di pace
    skleniti nenapadalno pogodbo stipulare un accordo, un patto di non aggressione
    kršitev pogodbe violazione del contratto
    veljavnost pogodbe validità del contratto
    ekon. delovna pogodba contratto di lavoro
    polit. državna pogodba trattato
    filoz. družbena pogodba contratto sociale
    ekon. hranitvena pogodba contratto di custodia
    kolektivna pogodba contratto collettivo
    kreditna pogodba contratto creditizio
    kupoprodajna pogodba contratto di compravendita
    polit. mandatna pogodba mandato
    razdreti pogodbo sciogliere il contratto
    neizvršitev pogodbe inadempienza contrattuale
  • pogòj (-ója) m

    1. condizione, patto:
    biti pogoj za kaj essere una condizione per qcs.
    določiti, spremeniti pogoje stabilire, modificare le condizioni
    osnovni, prvi pogoj la condizione fondamentale
    mirovni pogoji condizioni di pace
    pod pogojem da a patto che
    pod nobenim pogojem a nessun patto

    2. pl. pogoji jur. condizioni:
    težki pogoji condizioni difficili, dure
    materialni pogoji condizioni materiali
  • práh (-ú) m polvere; pejor. polverone; agr. polvere:
    brisati prah spolverare
    otresti si prah z obleke scuotersi la polvere di dosso
    zmleti v prah ridurre in polvere (tudi pren.)
    brisalec prahu spolveratore
    kakavov prah polvere di cacao
    premogovni prah polvere di carbone
    jajca v prahu uova in polvere
    geol. kozmični prah polvere cosmica
    mleko v prahu latte in polvere
    sladkor v prahu zucchero a velo
    sesuti se v prah fallire
    spremeniti v prah in pepel mettere a ferro e fuoco
    ležati v prahu giacere nella polvere
    dvigniti mnogo prahu sollevare un gran polverone
    bibl. prah si in v prah se povrneš sei polvere e polvere ritornerai
  • puščáva (-e) f

    1. geogr. deserto:
    zelenice v puščavi oasi nel deserto
    kamnita, peščena puščava deserto sassoso, sabbioso
    sinovi puščave i figli del deserto, i beduini

    2. luogo solitario, luogo fuori mano; pren. tebaide

    3. pren. cimitero, mortorio;
    spremeniti mesto v puščavo saccheggiare, devastare la città; radere al suolo la città
    bibl. glas vpijočega v puščavi voce che grida nel deserto; vox clamantis in deserto
  • smér (-í) f

    1. direzione; volta; rotta, senso:
    ugotavljati smer vetra stabilire la direzione del vento
    vrteti se v smeri urnega kazalca girare in senso orario
    poslopje stoji v smeri vzhod-zahod lo stabile sorge in direzione est-ovest
    smer leta, plovbe rotta di volo, di navigazione
    avt. obvezna smer senso unico
    leteti v smeri proti Bledu volare alla volta di Bled

    2. indirizzo, senso:
    smer razvoja indirizzo di sviluppo

    3. šol. indirizzo:
    študijska smer indirizzo di studio

    4. corrente:
    filozofska, literarna, umetnostna smer corrente filosofica, letteraria, artistica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    spremeniti smer pogovora cambiare il tema del discorso
    šalj. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer non ha tutte le rotelle a posto
    teh. prečna smer direzione trasversale
    alp. direktna smer diretta
    fiz. negativna smer senso negativo
  • spremínjati (-am) imperf. glej spremeniti | spreminjati
  • strúp (-a) m veleno, tossico; biol. tossina; pren. veleno, dente:
    voj. bojni strupi gas tossici
    kačji, rastlinski strupi veleni di serpente, veleni vegetali
    podganji strup ratticida
    kobrin strup il veleno del cobra
    pren. strup zavisti il dente, il veleno dell'invidia
    zrak v mestih je zasičen s strupi l'aria delle città è satura di veleni
    spremeniti se v strup andare in veleno, trasformarsi in veleno
    pren. njegove besede so polne strupa le sue parole schizzano veleno
    pren. ne jemlji toliko strupov non prendere tante medicine
    biol. bakterijski strupi tossine batteriche
    farm. srčni, želodčni, živčni strupi tossine cardiache, gastriche, neurotrope
  • têmelj (-a) m

    1. base, basamento, fondamento (pl. -a):
    izkopati, postaviti temelje scavare, porre le fondamenta
    kamnit temelj spomenika il basamento di pietra del monumento

    2. pren. base, cardine, fondamento (pl. -i), caposaldo:
    postaviti temelje za nadaljnji razvoj porre le basi del futuro sviluppo
    značaj je temelj osebnosti il carattere è il cardine della personalità

    3. pren. pl. (bistveni pojmi, načela znanstvenega, ideološkega sistema) basi, principi fondamentali:
    temelji civilizirane družbe le basi della società civile

    4. (v adv. rabi s predlogi) completamente, del tutto, dalle fondamenta:
    uničiti do temelja, do temeljev distruggere dalle fondamenta
    spremeniti iz temelja, v temeljih cambiare del tutto
  • ustáva (-e) f jur. costituzione:
    izdati, razglasiti, spremeniti ustavo emanare, proclamare, emendare la costituzione
    republiška ustava la costituzione della Repubblica
  • življênje (-a) n

    1. vita; vivere:
    življenje na kopnem, na morju la vita sulla terraferma, sul mare
    znamenja življenja segni di vita
    volja do življenja voglia di vivere
    tvegati življenje rischiare la vita
    rešiti si golo življenje salvare la vita
    streči po življenju tramare contro la vita, minacciare la vita di qcn.
    rel. posmrtno, večno življenje vita ultraterrena, eterna

    2. (bivanje, obstajanje) vita; esistenza:
    čustveno, duševno, intelektualno življenje vita sentimentale, spirituale, intellettuale
    zakonsko, samsko življenje vita coniugale, da scapolo
    pren. sladko življenje la dolce vita
    begunsko, vojaško življenje la vita del profugo; la vita del soldato, vita militare
    brezskrbno, pasje življenje vita spensierata, da cani
    življenje iz dneva v dan vita alla giornata
    mladost, pomlad življenja la giovinezza, primavera della vita
    starost, jesen življenja la vecchiaia, autunno della vita
    navade mestnega življenja abitudini della vita di città
    spremembe življenja na vasi mutamenti nella vita delle campagne
    tako je pač življenje così è (fatta) la vita
    to ni življenje! che razza di vita è questa!
    nočno življenje mesta la vita notturna della città

    3. pren. (moč, zdravje) vita, salute, vigore:
    roke so brez življenja visele ob telesu le braccia pendevano senza vita lungo il corpo

    4. vita, attività:
    društveno, kulturno, versko življenje la vita sociale, culturale, religiosa
    družabno življenje vita di società

    5. pren. (prepričljivost, verjetnost) vita, credibilità, verosimiglianza:
    pisatelj je gradivu vdihnil življenje lo scrittore ha infuso vita, verosimiglanza nella materia

    6. pren. (kar se rabi za zadovoljevanje telesnih potreb) vita; sostentamento;
    življenje je drago la vita è cara
    sredstva za življenje mezzi di sostentamento
    kakovost življenja qualità della vita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    molči, če ti je življenje drago! taci, se hai cara la vita!
    knjiž. njegovo življenje se je dopolnilo è spirato, è passato a miglior vita
    življenje ga je povozilo non ha saputo superare le difficoltà della vita
    njegovo življenje visi na niti, na lasu ha la vita appesa a un filo
    veseliti se življenja godere la vita, gioire della vita
    dati otroku življenje dare alla luce un bambino
    dati življenje za domovino dare la vita per la patria
    podariti obsojencu življenje graziare un condannato a morte
    postavljati življenje na kocko mettere la vita a repentaglio
    skleniti svoje življenje morire
    skrajšati si, vzeti si življenje togliersi la vita, suicidarsi
    spremeniti življenje nekoga v pekel trasformare in inferno la vita di qcn.
    vzeti življenje komu uccidere qcn.
    biti ob življenje perdere la vita, morire
    priklicati v življenje rianimare, far riacquistare i sensi
    priklicati v življenje novo revijo fondare una nuova rivista
    neprevidnost plačati z življenjem pagare la propria imprudenza con la vita
    rešiti koga, čeprav za ceno življenja salvare qcn. anche a costo della propria vita
    biti v cvetu življenja essere nel fiore degli anni
    bojevati se na življenje in smrt lottare per la vita e per la morte
    anat. drevo življenja albero della vita
    um. drevo življenja albero di Iesse; arbor vitae
    jur. nadomestilo za ločeno življenje indennità di trasferta
    kakršno življenje, takšna smrt chi ben vive, ben muore
    življenje je le kratek sen la vita è un sogno, un lampo
Število zadetkov: 18