-  
spét (-a -o) adj. chiuso, ripiegato; pinzato
  -  
spét adv.
1.  di nuovo, nuovamente:
 spet si ti na vrsti è di nuovo la tua volta, tocca ancora a te
2.  a sua volta:
 podajal je opeko sosedu, ta spet svojemu in tako dalje porgeva il mattone al vicino, costui a sua volta al proprio e così via
3.  (izraža začudenje, nejevoljo zaradi ponovitve česa nezaželenega) ancora:
 kaj je spet, še ne bo miru! cos'altro c'è ancora! Un po' di silenzio!
4.  (izraža ponovitev dejanja) ri-, ra-, rin-, re-:
 spet poslušati riascoltare
 spet pasti ricadere
 spet predložiti riproporre
 spet poskusiti ritentare
 spet videti rivedere
 spet zamotati vrv raggrovigliare una corda
 spet pluti ob obali rinavigare lungo la costa
 spet zaposliti nekoga reimpiegare qcn.
5.  spet in spet (izraža, da se dejanje neprenehoma ponavlja) sempre di nuovo:
 govornika so spet in spet prekinjali l'oratore veniva interrotto sempre di nuovo
6.  in spet, pa spet (izraža intenzivnost) e ancora, e poi:
 tega ne bom storil, ne, pa spet ne questo non lo farò, no e poi no
7.  (za poudarjanje nasprotja) ma neanche, ma nemmeno; poi, invece:
 pridelek ni velik, pa spet ni slab il raccolto non è abbondante ma nemmeno scarso
 nekateri so bili navdušeni za to, drugi pa spet niso hoteli tvegati alcuni ci stavano, altri invece non volevano rischiare
 eni pridelujejo hrano, spet drugi izdeljujejo orodje, spet tretji gradijo bivališča un gruppo si cura della produzione del cibo, un altro della fabbricazione di arnesi, un altro ancora della costruzione di abitazioni
8.  pren. (poudarja zanikano trditev ali neodločnost) poi:
 no, tako hudo pa spet ni le cose non vanno poi così male
  -  
domàč (-áča -e)
A)  adj.
1.  familiare, domestico; casalingo, casereccio, di casa:
 živeti v težkih domačih razmerah vivere in difficili condizioni familiari
 domača hrana, kuhinja cucina casalinga
 domača dela, opravila lavori domestici
 domača obrt artigianato domestico
 domača halja vestaglia; negligée
 domača jopica liseuse
 domača lekarna farmacia (domestica)
 domači učitelj istitutore, precettore; knjiž. aio
2.  (iz ožje, širše domovine) nostrano, nazionale; del luogo, locale, del paese; di casa:
 domača ekipa squadra locale, di casa
 domača industrija l'industria nazionale
 domače tržišče il mercato nazionale, nostrano
 domači fantje i giovani del luogo, del paese
 domači film pellicola di produzione nazionale; ekst. la cinematografia nazionale
 pren. domači kraj campanile
3.  (ki živi ob človeku) domestico:
 divje in domače živali animali selvatici e domestici
4.  (krotek) mansueto, docile:
 pes je domač il cane è mansueto
5.  (ki ne kaže strahu v občevanju z ljudmi) familiare:
 biti domač s kom essere intimo con qcn.
 postati domač acclimatarsi, ambientarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 šol. domača naloga compito di casa
 iron. domači prijatelj amico di famiglia
 domače ognjišče focolare domestico; casa, famiglia
 stopiti spet na domača tla tornare in patria
 domače delo lavoro a domicilio
 domače platno tela fatta in casa
 šol. domače čtivo letture per casa
 domači kruh pane casereccio
 domači učitelj precettore, istruttore
B)  domáči (-a -e) m, f, n
 pomrli so mu vsi domači gli sono morti tutti i familiari
 prinesi merico domačega! portami un boccale di vino del luogo!
 pog. navijati za domače fare il tifo per la squadra del luogo
  -  
gláva (-e) f
1.  testa, capo; šalj. cocuzza, pera, capocchia; nareč. coccia, capoccia:
 glava mu je omahnila la testa gli crollò
 z dlanmi podpirati glavo appoggiare la testa sulle palme
 klobuk sneti z glave togliersi il cappello
 udariti koga po glavi picchiare, colpire qcn. per la testa, sulla testa
 debela, podolgovata glava testa grossa, oblunga
 svinjska, telečja glava testa di maiale, di vitello
 glava iz mavca testa di gesso
 glava me boli ho mal di testa, mi duole la testa
 zavrtelo se mu je v glavi sentì, ebbe un capogiro
 umivati si glavo lavarsi la testa
 skočiti v vodo z glavo naprej tuffarsi con la testa in giù
 biti za glavo višji od drugih essere più alto degli altri di una testa
 glavo pokonci su, coraggio
 pren. povesiti, skloniti glavo abbassare, chinare la testa
 odmajati z glavo scrollare il capo
 pren. stisniti glavo med ramena stringersi nelle spalle
 ekon. dohodek na glavo prebivalca reddito pro capite
 imeti toliko glav živine avere tanti capi di bestiame
 bati se za svojo glavo temere per la propria vita
 staviti glavo scommetterci la testa
 pren. odnesti celo glavo salvare la pelle
 na njegovo glavo je razpisana nagrada sul suo capo pende una taglia
 pognati si kroglo v glavo bruciarsi le cervella
 kaj plačati z glavo pagare con la vita
 za glavo mu gre ne va di mezzo la sua vita
2.  pren. (glava pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja) testa, capo:
 rojiti po glavi frullare, ronzare in testa
 ne izgubiti glave (ostati priseben) non perdere la testa
 pog. zmešati glavo dekletu far perdere la testa a una ragazza
 izbiti si iz glave togliersi dalla testa
 pog. vtepsti si kaj v glavo mettersi qcs. in testa
 ne iti v glavo non andare in testa
 stopiti, šiniti, udariti v glavo venire in testa
 zapičiti si kaj v glavo ficcarsi qcs. in testa
 delati po svoji glavi fare di testa propria
 posvetiti se v glavi arrivarci, capire qcs.
 delati z glavo lavorare di testa
 pog. biti bistre, dobre, odprte glave avere buona testa, essere sveglio di cervello
 imeti dobro glavo avere buona testa, imparare con facilità
 imeti trdo glavo essere duro di comprendonio, studiare con difficoltà
3.  pren. (človek glede na značilnosti, umske sposobnosti):
 učena glava studioso, erudito
 visoka glava persona importante; potente; pezzo da novanta
 kronana glava testa coronata
4.  (vodilni človek v kaki organizaciji) capo; cervello:
 glava gibanja il cervello del movimento
 glava družine capofamiglia
5.  (glavi podoben del česa):
 glava kolone testa della colonna
 glava žeblja, vijaka la testa del chiodo, della vite
 glava solate, zeljnata glava cespo di insalata, di cavolo
 glava česna, čebule testa di aglio, di cipolla
 voj. glava rakete ogiva del missile
6.  (naslovni del knjige, časopisa, sestavka) intestazione; testata:
 glava časopisa testata di un giornale
 glava sestavka, pisma intestazione di uno scritto, di una lettera
7.  fiz. (elektromagnetni pretvornik za snemanje, reproduciranje, brisanje električnih signalov na disk ali magnetni trak) testina:
 brisalna glava testina di cancellazione
 čitalna glava testina di lettura
 pisalna glava testina di registrazione
8.  (v pisalnem stroju)
 pisalna glava testina di stampa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 boleti koga glava zaradi česa tormentarsi, crucciarsi per qcs.
 ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove battere la testa; perdere la bussola, la tramontana
 ne imeti ne glave ne repa non aver né capo né coda
 ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
 beliti si glavo s čim rompersi la testa, scervellarsi con qcs.
 pren. (spet) dvigati glave rialzare la testa
 imeti prazno glavo non sapere niente
 imeti glavo polno skrbi avere mille preoccupazioni
 imeti glavo na pravem koncu avere la testa sulle spalle
 nositi glavo naprodaj, v torbi rischiare la testa, la pelle
 nositi glavo pokonci andare a testa alta
 odnesti celo glavo salvare la pelle
 posuti si glavo s pepelom cospargersi il capo di cenere
 tiščati glavo v pesek (kot noj) fare come lo struzzo
 vtakniti glavo v tigrovo žrelo cavalcare la tigre
 znati iz glave sapere a memoria
 zaradi tega ti ne bo krona padla z glave non perderai per questo la tua dignità
 imeti dela čez glavo avere un sacco di cose da fare, avere molto lavoro
 vreči skrbi čez glavo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
 zrasti komu čez glavo non curarsi più dei consigli, degli ammonimenti di qcn. (dei genitori da parte dei figli)
 nakopati si kaj na glavo accollarsi l'onere di qcs.
 svet na glavo obrniti, postaviti capovolgere tutto completamente
 saj nisem na glavo padel, (da bi ...) non sono mica tanto sciocco, stupido (da...)
 postaviti kaj na glavo stravolgere qcs.
 (ne grem, ne naredim) pa če se vsi na glavo postavite (non vado, non lo faccio) doveste farvi in quattro
 ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
 umiti komu glavo dare una lavata di capo a qcn.
 izpuhteti iz glave passare di mente
 priti ob glavo morire ammazzato
 stopiti, zlesti v glavo andare, dare alla testa
 imeti na glavi, na grbi mantenere, aver cura di, aver la responsabilità di
 prijeti se za glavo mettersi le mani nei capelli
 siliti z glavo skozi zid voler raddrizzare le gambe ai cani
 imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
 ne dovoliti, da bi ti po glavi hodili non lasciarsi mettere sotto i piedi
 zgrabiti zadevo pri glavi prendere il toro per le corna
 imeti slamo v glavi avere stoppa nel cervello
 imeti ga malo v glavi essere un po' brillo
 v njegovi glavi je nekaj narobe gli manca qualche rotella
 ne imeti strehe nad glavo essere senza tetto
 biti nov od nog do glave rimpannucciarsi dalla testa ai piedi
 imeti več v mezincu kot kdo v glavi essere di gran lunga superiore a qcn.
 alp. glava cepina testa della piccozza
 anat. mišična glava parte superiore del muscolo
 elektr. magnetna zvočna glava fonorivelatore, pick-up
 etn. lovec na glave cacciatore di teste
 film. filmska glava titoli di testa
 glava sekire testa della scure
 strojn. glava stružnice testa portamandrini
 strojn. frezalna glava testa universale
 strojn. vrtalna glava portapunta
 strojn. glava ojnice, ojnična glava testa di biella
 cilindrska glava, glava motorja testa del cilindro
 glava kovice testa del rivetto
 žel. tirnična glava il fungo della rotaia
PREGOVORI:
 zob za zob, glavo za glavo occhio per occhio, dente per dente
 vsaka glava svoja pamet tante teste, tanti cervelli; tot capita, tot sententiae
 več glav več ve quattro occhi vedono meglio
 po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue
 riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
 kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
  -  
in konj.
I. 
1.  (za vezanje dveh istovrstnih členov) e:
 oče in sin padre e figlio
2.  (za vezanje dveh sorodnih pojavov v pomensko enoto) e:
 čast in slava onore e gloria
3.  pren. (pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje) e:
 tisoči in tisoči migliaia e migliaia
 spet in spet sempre di nuovo
 krog in krog tutt'intorno
4.  (za seštevanje) più, e:
 ena in dva je tri uno più due fa tre, uno e due fa tre
5.  (za stopnjevanje) e:
 pozdrav vsem in posebno tebi saluti a tutti e specie a te
6.  ta in ta, tak in tak, toliko in toliko:
 gospod ta in ta il signor tal dei tali
 rad bi tako in tako knjigo vorrei un libro così e così
 treba bo toliko in toliko denarja occorrono tanti (e tanti) soldi
7.  pren. (za izražanje nepričakovanega nasprotja) e, eppure:
 mlad in tako pokvarjen così giovane e così viziato
8.  in sicer, in to (za dopolnjevanje prej povedanega) e, ma:
 večkrat se razjezi, in to brez vzroka spesso si arrabbia (ma) senza vero motivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 noč in dan delati lavorare notte e giorno
 pren. prigovarjajo mu, on pa ne in ne cercano di persuaderlo, e lui duro
II.  (v vezalnem priredju)
1.  (za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporedje) e:
 fant hodi samo v kino in gleda televizijo in bere stripe il ragazzo non fa che andare al cinema, guardare la TV e leggere i fumetti
2.  pren. (za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto) e:
 to ga grize in peče ciò gli rimorde e brucia
3.  (pri ponavljanju istega povedka za izražanje intenzivnosti dejanja) e:
 ni in ni hotel odnehati non volle e non volle smettere
4.  (za izražanje namena) e:
 pojdi in zapri vrata va' e chiudi la porta
5.  (za izražanje nepričakovanega, za izražanje nasprotja s povedanim) e, ma, (e) invece:
 to more ugotoviti zdravnik in še ta težko questo può dirlo il medico e pure lui difficilmente
 ti odhajaš in jaz ostajam sam tu vai, io (invece) resto
6.  (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e (così), e (perciò):
 sonce zahaja in otroci morajo domov il sole sta tramontando e i bambini devono andare a casa
 odmakni opornik in vse zgrmi na tla togli il sostegno e tutto crolla
7.  (čeprav, četudi) anche se:
 trden ostani, in naj se svet podre tieni duro, (anche se) dovesse crollare il mondo
  -  
íti (grém)
A)  imperf., perf.
1.  andare:
 gosi so šle druga za drugo le oche andavano una dietro l'altra
 iti z letalom, z vlakom andare in aereo, col treno
 iti k fizerju, k zdravniku andare dal barbiere, dal medico
2.  pog. (premikajoč se pojavljati se iz česa ali kje) andare, venire:
 iz dimnika gre dim dal camino viene il fumo
 iz rane gre kri dalla ferita viene sangue
3.  pog. (teči, delovati) andare, funzionare:
 ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, indietro
4.  (biti speljan, voditi) andare; portare:
 stopnice gredo v klet le scale portano in cantina
5.  impers. (izraža bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo) avvicinarsi; essere a momenti:
 šlo je na jesen in se je že ohladilo si avvicinava l'autunno e si sentiva il freddo
6.  (s prislovnimi določili izraža obstajanje dejanja, kot ga nakazuje določilo) andare, procedere:
 z zdravljenjem gre počasi la terapia procede lentamente
7.  (biti dostopen, razumljiv) andare:
 matematika mu ne gre la matematica non gli va, gli è incomprensibile
8.  pog. (biti določen komu, pripadati) andare:
 določen delež gre podjetju una parte va all'azienda
9.  pog. (miniti, minevati) passare:
 leto je šlo ko blisk l'anno è passato come un lampo
10.  pog. (porabiti, potrošiti se) andare:
 na sto kilometrov gre deset litrov bencina per cento chilometri vanno (si consumano) dieci litri di benzina
11.  impers. andarne:
 gre za življenje in smrt ne va della vita o della morte
 gre mu za čast ne va del suo onore
12.  impers. (izraža istost, opredelitev) trattarsi: tu ni šlo za nesrečo, pač pa za malomarnost non si è trattato di infortunio bensì di negligenza
13.  impers. (izraža nedopustnost česa) non andare + participio:
 tega ne gre podcenjevati la cosa non va sottovalutata
14.  impers. (moči, zmoči) farcela:
 poskušal je vstati, pa ni šlo tentò di alzarsi ma non ce la fece
15.  pog. (z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik) andare:
 vse stori zate, kar zmore, ti pa mu greš nagajati lui fa per te quel che può e tu vai a fargli dispetti
 šole še ni končala, dela še nima, ona pa gre in se poroči non ha ancora finito gli studi, non ha ancora trovato un lavoro e lei va a sposarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. prišlo je vse, kar leze in gre venne tantissima gente
 pog. kako že gre tista pesem? come va, come fa quella canzone?
 pren. stvari gredo svojo pot le cose vanno normalmente
 pren. priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il ruolo che gli spetta
 pog. staviti grem, da boš spet zamudil scommetto che farai ancora tardi
 pren. iti stvarem do jedra andare fino in fondo a qcs.
 pog. plašč mu gre (sega)
 do kolen il cappotto gli arriva alle ginocchia
 pren. iti do zadnjih meja tentare l'impossibile (costi quel che costi)
 pren. iti do živega toccare nel vivo, pungere sul vivo
 iti hitro od rok (delo) procedere bene, senza intoppi (lavoro)
 iti (molče) čez kaj, preko česa lasciar perdere, andare
 iti (komu) s poti non intralciare qcn.
 iti (komu) z luči non fare ombra a qcn.
 pren. iti h koncu essere moribondo, al lumicino
 pog. pren. iti k hudiču andare in malora
 iti na bolje (zdravje) migliorare
 iti na dno (potopiti se) andare a fondo, affondare
 iti na drobno andare in frantumi (vetro, stoviglie)
 iti na dvoje spaccarsi in due (ciocco)
 pog. pren. iti na jetra, na živce mangiare il fegato, dare ai nervi
 iti (komu) na jok (biti hudo prizadet) venire (a qcn.) da piangere
 iti (komu) na led, na limanice lasciarsi abbindolare, imbrogliare da qcn.
 pren. iti na magistrat, na matični urad, pred oltar sposarsi
 žarg. rib. iti najbolj na muho abboccare la mosca
 pren. iti na nož venire ai ferri corti
 pren. iti (komu) na otročje rimbambire
 pren. iti (komu) na roke dare una mano a qcn., sostenere qcn.
 evf. iti nastran andare al gabinetto, fare i propri bisogni
 evf. iti po gobe, v krtovo deželo, na drugi svet andare all'altro mondo, tirare le cuoia
 pren. iti na ulice scendere in piazza
 pog. pren. iti pod ključ finire in gattabuia
 pog. bolniku gre vse podenj il malato è incontinente, se la fa addosso
 pren. iti pod nož farsi operare
 pren. iti skozi ušesa straziare le orecchie (fischio, urlo)
 iti v cvet fiorire, andare in fiore (lattuga)
 iti v klasje fiorire, accestire (spiga) pren. andare bene, prosperare (affari)
 pren. ne iti v glavo non andare in testa
 iti v denar vendersi bene
 pren. iti v korak s časom stare al passo coi tempi
 evf. iti v leta invecchiare
 škoda gre v milijone i danni si calcolano a milioni
 iti v noge, v glavo (pijača) dare alla testa
 pren. iti v nos sentirsi offeso, saltare (a uno) la mosca al naso
 pren. iti vase rientrare in se
 iti v škodo (komu) averne, soffrirne danno
 iti v zrak saltare in aria
 iti z modo seguire la moda, vestirsi alla moda
 evf. iti s kom amoreggiare, flirtare con
 iti za pogrebom andare al funerale
 pren. iti dol (sonce) tramontare
 pog. iti gor (podražiti se) rincarare
 žarg., šol. iti naprej andare avanti (con la materia), superare la classe
 pren. iti narazen separarsi, divorziare
 pren. iti navzdol andare in rovina, declinare
 iti pokonci (lasje) rizzarsi (capelli)
 pren. iti predaleč s čim esagerare in qcs.
 pog. iti skupaj (blago) restringersi
 ekon. iti v breme essere, andare a carico
 voj. iti v strelce avanzare in ordine sparso
 pren. iti kot namazano andare liscio come l'olio
 iti se solit andare a farsi friggere
 igre iti ven z adutom attaccare con l'atout
 impers. tako ne gre, ne bo šlo così non va
 impers. tesno mi gre za čas, s časom ho pochissimo tempo a disposizione
 impers. trda mu gre za denar è a corto di denaro
PREGOVORI:
 v tretje gre rado non c'è due senza tre
 prvi dobiček ne gre v mošnjiček una rondine non fa primavera
B)  íti se (grém se) imperf. refl.
1.  (z namenilnikom, s tožilnikom pomeni opravljati kako igro) giocare:
 iti se kartat giocare a carte
 iti se slepe miši giocare a mosca cieca
 iti se ravbarje in žandarje giocare a nascondino
 iti se mance giocare a rimpiattino; pren. fare il doppio gioco
2.  (izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo) pretendere:
 iti se znanstvenika pretendere di essere uno scienziato
 kaj se pa greste! che diavolo fate, combinate!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. ne iti se slepih miši parlarsi chiaro, mettere le carte in tavola
 pog. ne gre se mi še domov non mi va di andare già a casa
  -  
káj1 (čésa) pron. (izraža vprašanje po neznani stvari) che cosa, cosa, che:
 kaj se je zgodilo? cos'è successo?
 kaj bo dobrega? che c'è di bello?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 kaj (pa) je? che c'è?
 (izraža nejevoljo) kaj je spet? cos'altro c'è?
 kaj ti je, ali si bolan? che cos'hai, stai male?
 le kaj je na njej, da je tako privlačna cos'ha da essere così seducente
 kaj bo iz tega? cosa ne verrà fuori?, che ne sarà (di questo)?
 misli, da je bogve kaj crede di essere chissà chi
 pog. (izraža predlog) kaj, če bi šla v kino? che ne diresti se andassimo al cinema?
 pren. kaj revež, da je le pošten (izraža pomembnost prve trditve) non importa se è povero, l'importante è che sia onesto
 kaj za to, če ni mlada cos'importa se non è giovane
 (kot podkrepitev trditve) to so velike reči, kaj meniš sono cose serie, che ne dici?
 kaj hočemo, star sem niente da fare, sono vecchio; cosa vuoi, sono vecchio
 pren. kaj vse ti (ne) pade na misel cosa mai ti viene, ti salta in mente!
 odšel je kaj vem kam è andato chissà dove
 po čem je vino? cosa costa il vino, a quant'è il vino?
 ne vem, pri čem sem non so a che punto mi trovo
  -  
kómaj
A)  adv. (izraža težavno uresničitev dejanja) appena, a malapena:
 hodi hitro, da ga komaj dohajamo cammina così veloce che appena gli teniamo dietro
 komaj čakam, da pride non vedo l'ora che venga
2.  (izraža omejevanje na določeno mero) appena:
 star je komaj petnajst let ha appena quindici anni
3.  (izraža majhno mero, stopnjo) appena:
 komaj zadostno znanje conoscenze appena sufficienti
4.  (izraža negotovost) difficilmente, a malapena:
 ta mu bo komaj všeč difficilmente gli piacerà
5.  (izraža pravkaršnjo izvršitev dejanja) appena, or ora:
 kam spet odhajaš, saj si komaj prišel ma dove vai? sei appena arrivato
B)  konj. (v časovnih odvisnikih) (non) appena:
 komaj se je oženil, pa se že ločuje si è appena sposato che già sta divorziando
  -  
kríž (-a) m
1.  croce:
 pribiti na križ crocifiggere
 obsoditi koga na smrt na križu condannare qcn. alla crocifissione
2.  rel. croce; crocifisso; segno della croce:
 lesen, železen križ croce, crocifisso di legno, di ferro
 zlat križ (na verižici) croce d'oro (della collana)
 jeruzalemski, latinski, malteški križ croce gerosolomitana, latina, di Malta
 pren. molče prenašati svoj križ portare la propria croce in silenzio
 delati križe fare il segno della croce
 pren. bati se kot hudič križa avere una paura del diavolo
3. 
 okenski križ grata
 cestni križ incrocio, crocevia
 vrtljivi križ tornello
4.  pren. (trpljenje, težava, skrb) croce:
 pren. križi in težave croce e tormento
 pri nas je sedaj križ siamo in difficoltà
 križ je vsem ustreči accontentare tutti è una fatica
 z otroki je križ i bambini sono un grave problema, un grattacapo
 križ imeti s kom avere problemi con qcn.
 (velik) križ si nakopati na glavo accollarsi un onere
 vzeti križ na svoje rame assumersi, accollarsi la croce, l'onere
5.  pren. (desetletje, za določanje starosti) decennio, due lustri:
 že osem križev ima na plečih ha già superato l'ottantina
6.  (igralna karta) croce
7.  anat. regione sacrale; schiena, dorso:
 bolečine v križu dolori alla schiena
8.  nareč. agr. covone
9.  gastr. culaccio
10.  navt. pennone:
 glavni, košni križ pennone di maestra, di gabbia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. vsak ima svoj križ ciascuno ha, porta la sua croce
 če mu boš ugovarjal, bodo spet križi se lo contraddici, saranno guai
 pren. napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
 pren. sedeti za križi vedere il sole a scacchi
 inter. božji križ perbacco
 alp. grebenski križ incrocio di creste (montane)
 arheol., polit. kljukasti križ svastica, croce uncinata
 astr. Južni, Severni križ Croce del Sud, del Nord
 film. malteški križ croce di Malta
 geod. nitni, vizirni križ croce di mira
 Rdeči križ Croce Rossa
 pog. rdeči križ ambulanza
  -  
lomíti (lómim)
A)  imperf. ➞ zlomiti
1.  spezzare, spaccare, frangere (le onde)
2.  contorcersi:
 spet ga lomi božjast si contorce in convulsioni epilettiche
 impers. gledalce je kar lomilo od smeha gli spettatori si sbellicavano dalle risa
3.  essere sconvolto:
 jeza, togota ga lomi è sconvolto dall'ira, dalla rabbia
4.  tisk. impaginare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 lomiti kruh spezzare, sbocconcellare il pane
 lomiti prste, roke (od nestrpnosti) torcersi le mani
 lomiti si zobe pri rompersi i denti in
 lomiti lan granulare il lino
 fiz. lomiti svetlobo rifrangere la luce
 lomiti usnje irruvidire il cuoio
B)  lomíti se (-ím se) imperf. refl.
1.  spezzarsi
2.  pren. piegarsi, chinarsi:
 lomiti se od smeha sbellicarsi dalle risa
3.  (biti ostro ukrivljen) curvarsi, girare (bruscamente)
4.  fiz. rifrangersi:
 svetloba se lomi la luce si rifrange
 ob tujem izrazu se mi je lomil jezik alle prese col forestierismo farfugliavo
 lomiti se po kamenju arrancare sui sassi
  -  
móč (-í) f
1.  forza; vigore:
 imeti medvedjo, volovsko moč essere forte come un toro
 duševna, telesna moč forza, vigore spirituale, fisico
2.  pl. moči (sposobnost za obstajanje, bivanje, razvijanje) forze:
 starčku pojemajo, pešajo moči le forze del vecchio vanno scemando
3.  forza, potenza:
 naprave delajo na vso moč le apparecchiature funzionano a tutta forza, a tutto vapore
 moč vodovoda la potenza dell'acquedotto
4.  (kar omogoča kako dejavnost) forza; potenziale, potere:
 izrazna moč jezika il potere espressivo di una lingua
 zdravilna moč rastlin il potere terapeutico di una pianta
 gospodarska moč države la forza economica di un Paese
 jedrska moč posameznih držav il potenziale nucleare dei singoli Stati
5.  (kar omogoča komu, da uveljavlja svojo voljo) potere:
 v nedemokratičnih državah imajo državni organi veliko moč nei Paesi non democratici gli organi dello Stato hanno un grande potere
 pravica je brez moči la giustizia è impotente
6.  (značilnost česa glede na učinek, čutno zaznanost, intenzivnost) forza:
 moč vetra la forza del vento
 moč glasu la forza della voce
 moč volje forza di volontà
7.  (delavec, uslužbenec) dipendente, impiegato:
 dobili smo novo učno moč la scuola ha un nuovo insegnante
8.  na vso moč (v adv. rabi):
 hvaliti koga na vso moč fare lodi sperticate di uno
 truditi se na vso moč impegnarsi con tutte le forze, mettercela tutta
 na moč lep avtomobil una macchina bellissima
9.  fiz. (delo, opravljeno v časovni enoti) potenza, energia:
 pri eksploziji atomske bombe se je sprostila velika moč nell'esplosione della bomba atomica si liberò un'enorme energia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 meriti moči misurare le forze, gareggiare
 priti spet k moči (opomoči si) riprendersi, riaversi
 pog. priti ob moč (oslabeti) perdere le forze
 truditi se po najboljših močeh fare il possibile
 biti pri moči essere robusto
 biti še pri močeh essere ancora in gamba
 ljubiti koga z vsemi močmi amare uno con tutto il cuore
 biti na koncu, pri koncu z močmi essere allo stremo delle proprie forze
 šport. igralec je udarna moč našega moštva il giocatore è la punta di diamante della squadra
 moč usode la forza del destino
 z vso močjo a tutta forza, a tutta possa
 moč razuma l'impero della ragione
 gospodarska, vojaška moč potenza economica, militare
 moč domišljije la potenza della fantasia
 nadnaravna moč potere soprannaturale
 pogajalska moč potere contrattuale
 voj. zastraševalna moč potere deterrente
 rel. moč zavezati in odvezati la potestà di sciogliere e di legare
 mladostna moč il vigore della giovinezza
 moč vina il vigore del vino
 kdor ima moč, ima tudi pravico la forza è il diritto del potente
 elektr. delovna moč forza motrice
 strojn. efektivna moč rendimento effettivo
 strojn. imenska moč forza nominale
 fiz. konjska moč cavallo vapore
 ekon. kupna moč potere d'acquisto
 kupna moč denarja potere d'acquisto di una valuta
 mat. moč množice numero degli elementi (dell'insieme)
 fiz. moč stroja potenza della macchina
 fiziol. obrambna moč organizma potenziale difensivo dell'organismo
 obvezna moč zakona la forza, l'obbligatorietà della legge
 bot. srčna moč cinquefoglie (Potentilla rectans)
 strelna moč orožja potenza di fuoco
PREGOVORI:
 v slogi je moč l'unione fa la forza
  -  
namígniti (-em) | namigováti (-újem) perf., imperf.
1.  fare cenno; ammiccare; fare l'occhiolino:
 namignila mu je, naj gre za njo gli fece cenno di seguirla
2.  alludere, suggerire; insinuare:
 kaj spet namiguješ? a che cosa alludi? cosa stai insinuando?
  -  
níčeln (-a -o) adj. zero:
 ničelni znak segno zero
 pren. spet začeti na ničelni točki ricominciare da zero
 teh. ničelna črta linea dello zero
 fiz. ničelna metoda metodo zero
 teh., voj. ničelna točka punto zero
 mat. ničelni vektor vettore zero
  -  
njegóv (-a -o)
1.  adj. (izraža svojino moškega ali srednjega spola) suo, di lui:
 njegov avtomobil la sua macchina
 njegova družina la sua famiglia
 sadovi njegovega dela i frutti del suo lavoro
2.  (izraža spoštovanje) suo: ➞ njen | njihov | njun
 njegova ekscelenca Sua Eccellenza
 njegovo kraljevo veličanstvo Sua Maestà
 pog. plavolaske so njegov tip le bionde sono il suo tipo
 otrok je čisto njegov il bambino è lui sputato
 pog. te čenče so njegovo maslo sono chiacchiere che ha messo in giro lui
 vse naj bi bilo po njegovo tutto dovrebbe essere a modo suo
 vsi njegovi so pomrli tutti i suoi parenti sono morti
 pog. njegova bo obveljala sarà come dice lui
 spet ena (od) njegovih un'altra delle sue trovate
 hiša stoji na njegovem la casa è sul terreno di sua proprietà
  -  
okróg1 adv.
1.  all'intorno, intorno:
 okrog in okrog je lep razgled tutt'intorno si apre una bella veduta
2.  attorno, in giro:
 okrog hoditi andare in giro, gironzolare
3.  circa, all'incirca:
 tehtati okrog osemdeset kilogramov pesare ottanta chili circa
 spet je leto okrog ancora un anno è finito
 pog. od slabosti okrog pasti cadere svenuti, venir meno dalla debolezza
 pog. okrog prinašati ingannare; raggirare, circuire, vulg. fregare
  -  
pò | po
A)  adv.
1.  (per) ciascuno:
 v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
 vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)
2.  per, ○:
 sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
 korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due
3.  (za izražanje prodajne cene) a, ○:
 jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
 inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)
B)  po prep. (s tožilnikom)
I.  per, ○:
 poslati po zdravnika chiamare il medico
 skočiti po zdravila andare a prendere le medicine
2.  (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.
3.  (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
 po božje častiti venerare come Dio, come un dio
 po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
 skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente
II.  (z mestnikom)
1.  (za izražanje premikanja, stanja) per:
 hoditi po gozdu andare per il bosco
 ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo
2.  (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
 stopati po cesti andare per la strada
 plezati po vrvi arrampicarsi per la fune
3.  (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
 seči po knjigi prendere un libro
 iti po opravkih adempiere impegni
 iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere
4.  (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
 povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
 vprašati po imenu chiedere il nome
 potreba po jedi bisogno di mangiare
 pohlep po denarju avidità di denaro
 žalovati po kom piangere qcn.
5.  (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
 po plačilu dietro pagamento
 po povzetju dietro consegna
 po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
 po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
 po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana
6.  (za izražanje merila) da, a, secondo:
 spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
 oblačiti se po modi vestire alla moda
 igrati po notah suonare secondo le note
7.  (za izražanje sredstva) per:
 poslati po pošti spedire per posta
8.  (za izražanje vzroka) per, da:
 po tvoji krivdi per colpa tua
 sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza
9.  (za izražanje izvora) di, da:
 okus po čokoladi sapore di cioccolato
 smrdeti po žganju puzzare di acquavite
 po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre
10.  (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
 plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
 obsoditi po krivem condannare ingiustamente
 jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
 po dekretu giusta il decreto
11.  (za izražanje mere) a:
 jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
 plačevati po kosu pagare al pezzo
12.  (za izražanje cene) a:
 po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
 po čem je vino? a quanto è il vino?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
 J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
 pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
 po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
 pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
 priti po slovo venire ad accomiatarsi
 šport. zmagati po točkah vincere ai punti
 vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
 po abecednem redu alfabeticamente
 po kronološkem redu in ordine cronologico
 po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
 po drobcih minutamente
 po dva in dva a due a due
 jur. po hitrem postopku per direttissima
 po krivici immeritatamente
 po lastni ceni a prezzo di costo
 po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
 po malem a spizzichi
 po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
 po materini strani in linea materna
 teta po materi zia materna
 po mornarsko alla marinara
 po možnosti possibilmente
 po nagnjenosti tendenzialmente
 po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
 po običaju tradizionalmente
 (naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
 po predpisih normativamente
 po rodu oriundo (adj.)
 Tržačan po rodu oriundo di Trieste
 po sebi razumljivo implicitamente
 po splošnem mnenju a detta di tutti
 (pluti) po toku (navigare) a seconda
 po videzu all'aspetto
 pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
 po vseh štirih carponi
PREGOVORI:
 po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
 gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza
  -  
pobírati (-am) | pobráti (-bêrem)
A)  imperf., perf.
1.  raccogliere, cogliere; prendere, togliere:
 pobirati krompir raccogliere le patate
 pobrati s tal raccogliere da terra
 pren. pobirati kostanj iz žerjavice togliere le castagne dal fuoco
 pobirati kmetom živino prendere il bestiame ai contadini
 pren. pobirati plodove svojega truda cogliere il frutto dei propri sforzi
2.  raccogliere; fare incetta, raccolta; riscuotere:
 pobirati papir fare raccolta della carta (straccia)
 pobirati prostovoljne prispevke fare una colletta
 pobirati davke riscuotere le tasse
3.  pren. mietere, far deperire, uccidere, stroncare, distruggere, divorare:
 epidemija, ki je pobrala tudi najkrepkejše ljudi un'epidemia che mietè anche i più forti
 jetika jo pobira va deperendo per la tisi
4.  žarg. (dosegati, doseči) conquistare:
 pobirati uspeh za uspehom conquistare un successo dopo l'altro
5. 
 pobirati jo andare, camminare veloce, andarsene
 pobrati jo andarsene, battersela
6.  pog. (porabiti, zasesti) occupare:
 omare poberejo preveč prostora gli armadi occupano troppo spazio
7.  pren. (vzeti za moža, ženo) prendere:
 zakaj bi morala pobrati prav njega? e perché dovrei prendere proprio lui?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 misliš, da denar na cesti pobiram credi che i soldi mi caschino dal cielo?
 pren. pobirati drobtine raccogliere le briciole
 pren. pobirati ostanke za drugim contentarsi dei rimasugli altrui
 pren. pobirati samo smetano vivere come un pascià, passarsela bene
 sonce pobira sneg il sole scioglie la neve
 pren. pobirati svoje ude in kosti alzarsi a fatica
 pren. taki možje se ne pobirajo za vsakim plotom di uomini così ce n'è ormai pochi
 obrt. pobirati, pobrati petlje raccogliere le maglie
 med. pobrati šive po operaciji togliere i punti dopo l'operazione
 pren. če boš še tako pil, te bo kmalu hudič pobral se non la smetti di bere, creperai presto
 pren. vse bo vrag pobral andrà tutto in malora
 pren. gora je spet pobrala dvoje življenj la montagna ha mietuto due nuove vittime
 umakni se, drugače boš še katero pobral togliti dai piedi, se no rischi di buscarle
 pren. besede je pobral s tvojih ust le parole le ha sentite da te
 pren. noč ga je pobrala sparì nella notte
 pren. pobrati k vojakom arruolare
 pren. pobrati melodijo ricordare la melodia
 pren. pobrati rokavico raccogliere il guanto di sfida
 pren. pobrati pete battersela, alzare i tacchi
 pren. pobrati šila in kopita far fagotto e andarsene
 pobirati klasje spigolare
 pobirati kokone sbozzolare
 pobirati kokone z vej sfrascare
 pobirati prispevke questuare
B)  pobírati se (-am se) | pobráti se (-bérem se) imperf., perf. refl.
1.  alzarsi, rizzarsi
2.  (oditi) andarsene, togliersi di torno
3.  pog. riprendersi
  -  
pohòd (-óda) m marcia, spedizione; scorribanda:
 iti na pohod marciare; andare in marcia, mettersi in marcia
 biti na pohodu essere in marcia
 dolgi, težki pohodi marce lunghe, forzate
 hist. Napoleonov pohod na Moskvo la marcia di Napoleone su Mosca
 hist. križarski pohodi crociate
 mirovni pohod marcia della pace
 hist. pohod na Rim marcia su Roma
 voj. pohod v nasprotno smer contromarcia
 pren. biti na pohodu avanzare, diffondersi
 pren. bolezen je spet na pohodu la malattia si diffonde nuovamente
 šport. orientacijski pohod marcia di orientamento
  -  
pojáviti se (-im se) | pojávljati se (-am se) perf., imperf. refl.
1.  apparire, comparire, emergere, affiorare, venire alla luce, spuntare, nascere:
 med oblaki se je pojavila luna fra le nubi spuntava la luna
 v tisku so se pojavile ostre kritike sulla stampa sono comparse aspre critiche
 na nebu se je pojavilo jutranje sonce nel cielo apparve il sole mattutino
 beseda se pojavlja v različnih zvezah la parola compare in vari sintagmi
2.  manifestarsi, insorgere; emergere; nascere:
 na obrazu so se pojavljali izpuščaji sul volto si manifestavano eczemi
 spet so se pojavile težave sono nuovamente insorte difficoltà
 po izidu zadnjega referenduma se pojavljajo močni dvomi o neuspešnosti vladnega programa l'esito dell'ultimo referendum ha fatto emergere seri dubbi sull'esito positivo del programma del governo
  -  
popádek (-dka) m pl. popadki doglie (del parto):
 pren. kakšne popadke spet imaš ma che ti prende