Franja

Zadetki iskanja

  • smŕt (-i) f

    1. morte; ekst. fine, decesso, dipartita, scomparsa, trapasso:
    umreti nasilne smrti fare una brutta fine; morire, perire di morte violenta
    obsoditi na smrt condannare a morte
    koga na smrt sovražiti avercela a morte con qcn.
    pasti junaške smrti morire da eroe
    vprašanje življenja in smrti questione di vita o di morte
    naravna, navidezna smrt morte naturale, apparente
    prerana smrt morte prematura
    bela smrt (smrt v snegu) morte bianca
    bled, suh ko smrt pallido, magro come un morto

    2. teschio, testa di morto;
    označiti strup s smrtjo contrassegnare il veleno con un teschio

    3. pren. cosa letale, spiacevole, insopportabile, penosa; rovina, fine:
    alkohol je zanj smrt per lui l'alcol è letale

    4. (v adv. rabi) na smrt da morire, a morte:
    na smrt se dolgočasiti annoiarsi da morire
    smrt mu je že za petami è prossimo a morire
    smrt ga je pobrala è morto,è deceduto
    gledati smrti v obraz guardare la morte in faccia
    biti obsojen na smrt (živalske, rastlinske vrste) essere condannati a estinguersi, all'estinzione
    njega bi bilo treba poslati po smrt è di una lentezza esasperante
    pren. pognati, poslati koga v smrt mandare a morire, condannare a morte
    boriti se s smrtjo agonizzare; essere sul punto di morire
    igrati se s smrtjo rischiare la morte
    pog. biti na smrt bolan essere gravemente ammalato
    biološka smrt morte biologica
    blaga smrt eutanasia
    star. črna smrt peste
    klinična smrt morte clinica
    rel. mučeniška smrt martirio
    šport. spirala smrti (smrtni zavoj) spirale della morte
    PREGOVORI:
    dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura
    dosti psov je zajčja smrt molti cani sono la morte della lepre
  • asfiksíja (-e) f med. asfissia:
    smrt zaradi asfiksije morte per asfissia
    asfiksija novorojenčka asfissia del neonato
  • bél (-a -o)

    A) adj.

    1. (take barve kot sneg) bianco:
    bel konj, labod cavallo bianco, cigno bianco
    bel kot mleko, sneg, zid bianco come il latte, la neve, come un cencio
    belo-modro-rdeča zastava la bandiera (bianco-azzurro-rossa) slovena
    bela zastava bandiera bianca

    2. (svetle barve) bianco; chiaro; pallido:
    bela polt carnagione bianca
    mrtvaško bel di un pallore mortale
    beli gospodarji i padroni bianchi (di razza bianca)
    beli kruh pane bianco
    bela kava caffelatte
    bela moka farina bianca
    belo vino vino bianco
    beli lasje capelli bianchi, canuti
    sredi belega dne in pieno giorno
    biti pokonci do belega dne passare la notte in bianco
    to je jasno kot beli dan chiaro come la luce del giorno

    3. (nepopisan; neraziskan) bianco:
    bel list pagina bianca
    bele lise na zemljevidu zone bianche sulla carta (geografica)

    4. polit. bianco:
    bela garda guardie bianche
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beli kontinent il continente bianco, l'Antartico
    beli menihi monaci bianchi, cistercensi
    beli premog carbone bianco
    Bela hiša la Casa Bianca
    knjiga je zagledala beli dan il libro è stato pubblicato
    publ. bela kuga peste bianca
    bela smrt morte bianca
    biti bela vrana essere una mosca bianca
    trgovina z belim blagom la tratta delle bianche
    biol. bela krvnička, belo krvno telesce globulo bianco
    bot. beli gaber carpine (Carpinus betulus)
    beli javor acero bianco (Acer negundo)
    beli trn biancospino (Crataegus oxyacantha)
    bela omela vischio (Viscum album)
    gastr. bela riba pesce bianco
    belo meso carni bianche
    grad. beli cement cemento bianco
    kem. beli fosfor fosforo bianco
    bela galica vetriolo bianco, solfato di zinco
    med. beli tok fiori bianchi, leucorrea
    metal. beli žar calore bianco
    bela kovina metallo bianco
    min. beli svinčenec carbonato di piombo
    polit. bela knjiga libro bianco
    rel. bela barva colore bianco (nella liturgia)
    šah. bela figura figura bianca
    belo polje casa, casella bianca
    trg. bela posoda vasellame di porcellana
    zool. beli medved orso bianco (Thalarctos maritimus)

    B) béli (-a -o) m, f, n šah.
    beli ima potezo il bianco muove
    voj., hist. beli guardie bianche
    pog. ni črhnil, ni zinil ne bele ne črne è stato muto come un pesce, non ha aperto bocca
    dati črno na belem mettere nero su bianco
    liter belega un litro di (vino) bianco
    nevesta v belem la sposa in bianco, vestita di bianco
  • blág (-a -o) adj.

    1. knjiž. mite; soave:
    blag mož un uomo mite
    blaga smrt eutanasia

    2. knjiž. delicato, tenero, dolce, piacevole:
    blaga svetloba luce delicata, soffusa

    3. lieve, mite:
    blag ovinek lieve curva
    blaga zima inverno mite
    blaga toplota tepore
  • bòj (bôja) m

    1. lotta, combattimento; battaglia:
    oborožen boj lotta armata
    krvav boj lotta cruenta
    boj proti okupatorju la lotta contro l'occupante
    boj na življenje in smrt lotta fino all'ultimo sangue
    boj prsi v prsi, mož na moža (combattimento)corpo a corpo
    iti v boj gettarsi nella lotta, nella mischia
    pasti v boju cadere combattendo

    2. (idejno nasprotovanje, spopadanje) lotta, scontro:
    politični boj lotta politica
    boj med mnenji scontro di opinioni
    razredni boj lotta di classe

    3. (prizadevanje za dosego določenega namena) lotta; battaglia; campagna:
    volilni boj campagna elettorale
    boj proti rasni diskriminaciji lotta, battaglia contro la discriminazione razziale

    4. šport. gara, disputa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    smrtni boj agonia
    biol. boj za obstanek lotta per la sopravvivenza
    boj za naslov la disputa di un titolo
    hist. investiturni boj lotta per le investiture
    boj proti mamilom guerra contra la droga
  • bolézen (-zni) f

    1. med. malattia; male; infermità; patologia; -patia:
    huda, neozdravljiva bolezen malattia grave, inguaribile
    dedna, nalezljiva, poklicna bolezen malattia ereditaria, contagiosa, professionale
    bolezen mišic miopatia
    bolezen ožilja vascolopatia
    bolezni dihal, srca malattie degli organi respiratori, cardiache
    nalesti se bolezni, dobiti bolezen ammalarsi, contrarre una malattia

    2. pren. (pomanjkljivosti, napake) mali
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    angleška bolezen rachitismo
    med., vet. Bangova bolezen brucellosi
    duševna bolezen alienazione mentale
    francoska bolezen mal francese, sifilide
    gorska bolezen mal di montagna
    kronična bolezen malattia cronica
    morska bolezen mal di mare
    sladkorna bolezen diabete
    PREGOVORI:
    dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura
  • bórba (-e) f

    1. lotta (tudi pren.):
    borba na življenje in smrt lotta all'ultimo sangue

    2. (idejno motiviranje, spopadanje) lotta, scontro:
    politična borba lotta politica

    3. (prizadevanje za dosego določenega namena) lotta:
    volilna borba lotta elettorale
    biol. borba za obstanek lotta per la sopravvivenza
  • boríti se (-ím se) imperf. refl.

    1. lottare, combattere, battersi:
    boriti se kakor lev lottare da leone, come un leone
    boriti se na življenje in smrt combattere fino all'ultimo sangue

    2. (prizadevati si za kaj) battersi, lottare:
    boriti se za prvo mesto battersi per il primo posto
    boriti se s spancem lottare col sonno

    3. pren. (težko hoditi skozi kaj) avanzare, procedere faticosamente:
    boriti se skozi zamete procedere faticosamente nella neve
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šalj. krepko se boriti z vinom sbevazzare, trincare
    pren. boriti se s smrtjo agonizzare
    pren. boriti se z jezikom parlucchiare una lingua
    pren. boriti se z mlini na veter combattere contro i mulini a vento
    boriti se z ramo ob rami combattere insieme, fianco a fianco
  • čŕn (-a -o)

    A) adj.

    1. (ki je barve kot oglje, saje) nero:
    črni lasje capelli neri
    črn maček gatto nero
    črna obleka abito nero
    sivkasto, vranje, zamolklo črn nero grigio, nero corvino, nero cupo
    črn kot oglje, kot vrag nero come il carbone, come la pece

    2. (ki je temne barve) nero, scuro:
    črn dim fumo nero
    črne oči occhi neri
    črni kruh pane nero
    črna kava caffè (nero)
    črna moka farina scura
    črno pivo birra scura
    črno vino vino rosso
    svetlolasa ali črna bionda o bruna
    film. črnobeli film film in bianco e nero
    črn od sonca (zagorel) abbronzato
    bot. črni ribez ribes nero
    bot. črna murva gelso nero
    črna redkev rafano nero
    pren. garati kot črna živina lavorare come un negro
    plačal bo, da bo črn la pagherà cara
    nabiti koga, da bo ves črn picchiare qcn. di santa ragione

    3. (neprijeten; ki vsebuje zlobo; poudarja pomen samostalnika) nero:
    črne misli pensieri neri
    črna duša anima nera
    črna ovca pecora nera
    črna zavist, zloba invidia, cattiveria nera

    4. pren. (nepošten, nezakonit) nero:
    črna borza borsa nera, mercato nero
    črni fondi fondi neri

    5. pren. (klerikalen; desničarski; fašističen) nero:
    črna aristokracija aristocrazia nera
    črna srajca camicia nera
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    publ. črni kontinent il continente nero, l'Africa
    pren. prikazovati kaj v črnih barvah descrivere qcs. a tinte cupe
    črne bukve libro di magia nera
    rel. črna maša messa funebre
    črna maša (bogokletni obred) messa nera
    publ. črna kronika cronaca nera
    metal. črna metalurgija siderurgia
    polit. črna roka mano nera
    črna smrt peste
    rel. črna suknja sottana, veste talare
    hist. črna vojska milizia territoriale
    publ. črno zlato oro nero
    črni premog carbon fossile
    črni smodnik polvere nera, da sparo
    med. črne koze vaiolo
    igre črni Peter uomo nero
    astr. črna luknja buco nero
    metal. črna pločevina lamiera nera
    pog. kaj zapisati s črno kredo, v dimnik porci sopra una croce
    črna knjiga libro nero
    črna obleka abito scuro
    aer. črna skrinjica scatola nera
    min. črni jantar giaietto

    6. bot.
    črna gniloba marciume nero
    črna bil morella (Solanum nigra)
    črna jelša ontano nero, frangola (Rhamnus frangola)
    črna malina rovo (Rubus fruticosus); (sadež) mora
    črna meta marrubio (Marrubium vulgare)
    črna noga gamba nera; ofiobolosi
    črna ogrščica senape nera (Brassica nigra)
    črna pegavost antracnosi
    črna trobenta trombetta da morto, trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides)
    črni gaber carpinella (Ostrya carpinifolia)
    črni koren scorzonera (Scorzonera humilis)
    črni oreh noce nero (Juglans nigra)
    črni pikec antracnosi
    črni teloh elleboro nero, rosa di Natale (Helleborus niger)
    črni topol pioppo nero (Populus nigra)
    črni trn susino di macchia, pruno prugnolo (Prunus spinosa)
    črni bezeg sambuco (Sambucus nigra)
    črni luk moli (Allium nigra)
    črni trn pruno, spino d'asino (Eryngium)

    7. zool.
    črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans)
    črna žolna picchio nero (Pryocopus martius)
    črni medved baribal (Enarctos americanus)
    črni ostriž persico reale (Perca fluviatilis)
    črna brezpalčarka marimonda (Ateles belzebuth)
    črna čigra mignattino (Chlidonias nigra)
    črna liska folaga (Fulica atra)
    črni lemur mococo (Lemur)
    črni žužek calandra del grano (Calandra granaria)
    PREGOVORI:
    ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono neri (bigi)

    B) črni (-a -o) m, f, n šah.
    črni il nero
    polit. črni in rdeči i neri e i rossi
    kilo črnega un chilo di pane nero
    liter črnega un litro di (vino) rosso
    človek, žena v črnem uomo, donna in abito nero, abito da lutto
    nositi črno portare il lutto, essere in lutto
    dokazati črno na belem mostrare, dimostrare nero su bianco
    ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non prendere niente di niente
    delati se črno pred očmi sentirsi mancare
    delati na črno fare, svolgere lavoro nero
    zidati na črno fare, costruire (la casa) illegalmente, abusivamente, in violazione della legge
    ne ziniti ne bele ne črne non aprir bocca, non fiatare, essere muto come una tomba, non sbottonarsi
  • doletéti (-ím) | doletévati (-am) perf., imperf. accadere; avere; cogliere; essere colpito (da):
    družino je doletela nesreča la famiglia è stata colpita da una disgrazia
    doletel ga je nepričakovan poraz è stato inaspettatamente sconfitto
    smrt te lahko doleti kjerkoli la morte ti può cogliere dovunque
    doletela me je velika čast, da pozdravim ho il particolare onore di porgere il saluto
  • dólg (-a -o) adj.

    1. lungo; oblungo:
    dolg hodnik un lungo corridoio
    dolga vrv una lunga fune
    dolga vrsta lunga fila
    imeti dolg obraz avere un viso oblungo
    biti dolg kakor prekla essere lungo come una pertica

    2. (ki traja veliko časa) lungo:
    dolgi zimski večeri le lunghe serate invernali
    dolga bolezen lunga malattia
    dolgo uro ga ni bilo è stato via un'ora intera
    od tedaj so pretekla dolga leta da allora sono passati tanti anni

    3. (za izražanje razsežnosti v času):
    biti dolg durare
    predavanje je lahko dolgo največ 40 minut la conferenza duri al massimo 40 minuti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pejor. imeti dolg jezik avere la lingua lunga
    imeti dolge prste avere le mani lunghe
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco
    narediti dolg obraz mettere il muso, fare il muso lungo
    padel je, kakor je bil dolg in širok cadde lungo disteso
    lingv. dolg samoglasnik vocale lunga
    navt. ladja dolge plovbe nave di lungo corso
    rad. dolgi valovi onde lunghe
    šport. tek na dolge proge (gare di) fondo
    po dolgem iskanju dopo molto cercare
    dolga kava caffè lungo
    dolga večerna obleka abito lungo
    šport. dolg diagonalni predložek cross
    dolgi maraton randonnée
    dolga kolesarska etapa tappone
    dolga podaja allungo
    pog. dolga hoja sgambata, scarpinata
    hist., gled. dolg plašč sirma
    dolga biserna ogrlica cascata di perle
    dolga brada barbone
    obl. dolga halja zimarra, (v srednjem veku) cioppa
    dolga jopa sette ottavi
    dolga suknja giustacuore, (v srednjem veku) guarnacca
    ekst. dolga vrsta processione, teoria, carovana (di veicoli e sim.)
    dolgi (moški) lasje zazzera
    dolgi zalisci favoriti
    obrt. dolgi šiv basta
    dolgo hropenje rantolio
    dolgo zvonjenje scampanellio
    navt. dolgo veslo sensile
    PREGOVORI:
    dolgi lasje, kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
    ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera ogni cosa prima o poi finisce
    dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura
  • dôsti adv.

    1. abbastanza, assai, molto, parecchio:
    dosti delati lavorare molto
    počutiti se dosti bolje sentirsi molto meglio
    pren. imeti dosti česa averne abbastanza di qcs.

    2. pren. (za izražanje mere, ki je ni dovoljeno preseči) basta:
    dosti je čvekanja (e) basta con le chiacchiere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    povsod ga je dosti lo trovi, lo incontri dappertutto, un presenzialista
    pren. tega ne malo ne dosti ne razumem non ci capisco né punto né poco
    PREGOVORI:
    dosti psov je zajčja smrt contro numero maggiore non ti giova alcun valore
  • dozdéven (-vna -o) adj. apparente, fittizio, fittivo, supposto:
    dozdevna smrt morte apparente
    dozdevni oče il supposto genitore, il padre putativo
  • gnáti (žênem)

    A) imperf. ➞ pognati

    1. spingere, muovere, far andare, azionare:
    motor žene črpalko il motore muove la pompa
    predica žene kolovrat la filatrice spinge l'arcolaio
    gnati koso falciare
    gnati vesla remare
    gnati konja incitare, spronare il cavallo
    gnati sovražnika incalzare il nemico

    2. (delati, da pride žival na določeno mesto) portare, condurre, menare:
    gnati živino na pašo condurre le bestie al pascolo
    gnati obsojenca na morišče condurre il condannato al patibolo

    3. pren. (povzročati, da je kdo zelo aktiven, da pride kdo v določeno stanje) spingere, costringere; portare, indurre:
    celo otroke ženejo k težkemu delu costringono persino i bambini a fare lavori pesanti
    gnati v obup portare, indurre alla disperazione
    gnati v smrt portare alla morte, a morire

    4. pren. (kar naprej ponavljati) ripetere (fino alla noia), macinare, rimasticare:
    ženske so gnale svoj očenaš le donnette macinavano padrenostri

    5. (brsteti) mettere gemme, mettere spighe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. gnati stvar predaleč esagerare
    pren. gnati vse na nož litigare sempre, essere sempre ai ferri corti
    pren. gnati vik in krik levare alte grida di protesta
    pren. gnati si kaj k srcu prendersi a cuore
    med. gnati (bolnika)
    na blato, na vodo (dover) andare spesso di corpo, a orinare
    gnati k smehu far ridere, indurre al riso
    pren. gnati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    gnati trmo incaponirsi in qcs.
    gnati na pašo, na gorsko pašo pascere, alpeggiare

    B) gnáti se (žênem se) imperf. refl.

    1. sforzarsi, sfaticare, sgobbare:
    gnati se brez oddiha sfaticare senza sosta

    2. (s težavo se premikati) arrancare
  • híter (-tra -o) adj.

    1. veloce, rapido, celere, lesto:
    hitra hoja marcia
    hiter tek corsa veloce, rapida
    hiter, kot bi te veter nosil veloce come il vento
    med. hitra jetika tubercolosi galoppante

    2. (ki nastopi v razmeroma kratkem času) rapido, pronto, tempestoso:
    hitra pomoč pronto soccorso
    hitra smrt morte improvvisa, rapida, istantanea
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. biti hitre jeze essere facile all'ira, irascibile
    biti hitrih nog camminare a gran passi
    hitri hod corsa rapida, movimento rapido
  • íti (grém)

    A) imperf., perf.

    1. andare:
    gosi so šle druga za drugo le oche andavano una dietro l'altra
    iti z letalom, z vlakom andare in aereo, col treno
    iti k fizerju, k zdravniku andare dal barbiere, dal medico

    2. pog. (premikajoč se pojavljati se iz česa ali kje) andare, venire:
    iz dimnika gre dim dal camino viene il fumo
    iz rane gre kri dalla ferita viene sangue

    3. pog. (teči, delovati) andare, funzionare:
    ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, indietro

    4. (biti speljan, voditi) andare; portare:
    stopnice gredo v klet le scale portano in cantina

    5. impers. (izraža bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo) avvicinarsi; essere a momenti:
    šlo je na jesen in se je že ohladilo si avvicinava l'autunno e si sentiva il freddo

    6. (s prislovnimi določili izraža obstajanje dejanja, kot ga nakazuje določilo) andare, procedere:
    z zdravljenjem gre počasi la terapia procede lentamente

    7. (biti dostopen, razumljiv) andare:
    matematika mu ne gre la matematica non gli va, gli è incomprensibile

    8. pog. (biti določen komu, pripadati) andare:
    določen delež gre podjetju una parte va all'azienda

    9. pog. (miniti, minevati) passare:
    leto je šlo ko blisk l'anno è passato come un lampo

    10. pog. (porabiti, potrošiti se) andare:
    na sto kilometrov gre deset litrov bencina per cento chilometri vanno (si consumano) dieci litri di benzina

    11. impers. andarne:
    gre za življenje in smrt ne va della vita o della morte
    gre mu za čast ne va del suo onore

    12. impers. (izraža istost, opredelitev) trattarsi: tu ni šlo za nesrečo, pač pa za malomarnost non si è trattato di infortunio bensì di negligenza

    13. impers. (izraža nedopustnost česa) non andare + participio:
    tega ne gre podcenjevati la cosa non va sottovalutata

    14. impers. (moči, zmoči) farcela:
    poskušal je vstati, pa ni šlo tentò di alzarsi ma non ce la fece

    15. pog. (z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik) andare:
    vse stori zate, kar zmore, ti pa mu greš nagajati lui fa per te quel che può e tu vai a fargli dispetti
    šole še ni končala, dela še nima, ona pa gre in se poroči non ha ancora finito gli studi, non ha ancora trovato un lavoro e lei va a sposarsi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prišlo je vse, kar leze in gre venne tantissima gente
    pog. kako že gre tista pesem? come va, come fa quella canzone?
    pren. stvari gredo svojo pot le cose vanno normalmente
    pren. priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il ruolo che gli spetta
    pog. staviti grem, da boš spet zamudil scommetto che farai ancora tardi
    pren. iti stvarem do jedra andare fino in fondo a qcs.
    pog. plašč mu gre (sega)
    do kolen il cappotto gli arriva alle ginocchia
    pren. iti do zadnjih meja tentare l'impossibile (costi quel che costi)
    pren. iti do živega toccare nel vivo, pungere sul vivo
    iti hitro od rok (delo) procedere bene, senza intoppi (lavoro)
    iti (molče) čez kaj, preko česa lasciar perdere, andare
    iti (komu) s poti non intralciare qcn.
    iti (komu) z luči non fare ombra a qcn.
    pren. iti h koncu essere moribondo, al lumicino
    pog. pren. iti k hudiču andare in malora
    iti na bolje (zdravje) migliorare
    iti na dno (potopiti se) andare a fondo, affondare
    iti na drobno andare in frantumi (vetro, stoviglie)
    iti na dvoje spaccarsi in due (ciocco)
    pog. pren. iti na jetra, na živce mangiare il fegato, dare ai nervi
    iti (komu) na jok (biti hudo prizadet) venire (a qcn.) da piangere
    iti (komu) na led, na limanice lasciarsi abbindolare, imbrogliare da qcn.
    pren. iti na magistrat, na matični urad, pred oltar sposarsi
    žarg. rib. iti najbolj na muho abboccare la mosca
    pren. iti na nož venire ai ferri corti
    pren. iti (komu) na otročje rimbambire
    pren. iti (komu) na roke dare una mano a qcn., sostenere qcn.
    evf. iti nastran andare al gabinetto, fare i propri bisogni
    evf. iti po gobe, v krtovo deželo, na drugi svet andare all'altro mondo, tirare le cuoia
    pren. iti na ulice scendere in piazza
    pog. pren. iti pod ključ finire in gattabuia
    pog. bolniku gre vse podenj il malato è incontinente, se la fa addosso
    pren. iti pod nož farsi operare
    pren. iti skozi ušesa straziare le orecchie (fischio, urlo)
    iti v cvet fiorire, andare in fiore (lattuga)
    iti v klasje fiorire, accestire (spiga) pren. andare bene, prosperare (affari)
    pren. ne iti v glavo non andare in testa
    iti v denar vendersi bene
    pren. iti v korak s časom stare al passo coi tempi
    evf. iti v leta invecchiare
    škoda gre v milijone i danni si calcolano a milioni
    iti v noge, v glavo (pijača) dare alla testa
    pren. iti v nos sentirsi offeso, saltare (a uno) la mosca al naso
    pren. iti vase rientrare in se
    iti v škodo (komu) averne, soffrirne danno
    iti v zrak saltare in aria
    iti z modo seguire la moda, vestirsi alla moda
    evf. iti s kom amoreggiare, flirtare con
    iti za pogrebom andare al funerale
    pren. iti dol (sonce) tramontare
    pog. iti gor (podražiti se) rincarare
    žarg., šol. iti naprej andare avanti (con la materia), superare la classe
    pren. iti narazen separarsi, divorziare
    pren. iti navzdol andare in rovina, declinare
    iti pokonci (lasje) rizzarsi (capelli)
    pren. iti predaleč s čim esagerare in qcs.
    pog. iti skupaj (blago) restringersi
    ekon. iti v breme essere, andare a carico
    voj. iti v strelce avanzare in ordine sparso
    pren. iti kot namazano andare liscio come l'olio
    iti se solit andare a farsi friggere
    igre iti ven z adutom attaccare con l'atout
    impers. tako ne gre, ne bo šlo così non va
    impers. tesno mi gre za čas, s časom ho pochissimo tempo a disposizione
    impers. trda mu gre za denar è a corto di denaro
    PREGOVORI:
    v tretje gre rado non c'è due senza tre
    prvi dobiček ne gre v mošnjiček una rondine non fa primavera

    B) íti se (grém se) imperf. refl.

    1. (z namenilnikom, s tožilnikom pomeni opravljati kako igro) giocare:
    iti se kartat giocare a carte
    iti se slepe miši giocare a mosca cieca
    iti se ravbarje in žandarje giocare a nascondino
    iti se mance giocare a rimpiattino; pren. fare il doppio gioco

    2. (izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo) pretendere:
    iti se znanstvenika pretendere di essere uno scienziato
    kaj se pa greste! che diavolo fate, combinate!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne iti se slepih miši parlarsi chiaro, mettere le carte in tavola
    pog. ne gre se mi še domov non mi va di andare già a casa
  • izdája (-e) f

    1. edizione:
    predgovor k prvi izdaji premessa alla prima edizione
    večerna izdaja (časopisa) edizione della sera

    2. tradimento:
    obsoditi na smrt zaradi izdaje condannare a morte per tradimento

    3. (izdaja denarja, menice, znamke) emissione

    4. (izdaja dovoljenja) rilascio

    5. (izdaja odločbe, povelja, sodbe) emanazione

    6. (izdaja blaga) consegna
  • iztíriti (se) (-im (se)) | iztírjati (se) (-am (se)) perf. imperf. tr., intr., refl.

    1. far deragliare; deragliare, uscire dai binari

    2. pren. far deviare; indurre, provocare deviazioni, devianze; sconvolgere; deviare:
    sunek je iztiril nekaj vagonov l'urto fece deragliare alcuni vagoni
    otrokova smrt ga je iztirila la morte del bambino lo sconvolse
  • iztŕgati (-am)

    A) perf. ➞ trgati

    1. strappare, staccare; pren. staccare, isolare (dal contesto), estrapolare

    2. pren. strappare, sottrarre:
    iztrgati otroka slabi družbi sottrarre il ragazzo alle cattive compagnie
    smrt ga je iztrgala svojim dragim la morte lo rapì ai familiari

    3. pren. (doseči, da kdo kaj pove) strappare, carpire:
    iztrgati komu skrivnost carpire, strappare un segreto (a)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iztrgati iz spomina dimenticare, cancellare il ricordo
    pren. srce bi si iztrgala zanj darei l'anima, la vita per lui

    B) iztŕgati se (-am se) perf. refl. strapparsi; liberarsi
  • klíničen (-čna -o) adj. med. clinico:
    klinični pregled, klinična preiskava visita clinica, esame clinico
    klinična diagnoza quadro clinico
    klinična smrt morte clinica
    klinični zdravnik clinico