Franja

Zadetki iskanja

  • sméh (-a) m riso, risata; ilarità:
    premagovati, zadrževati, krotiti smeh contenere, frenare il riso, le risa
    bruhniti, planiti, prasniti v smeh scoppiare a ridere
    pokati, zvijati se od smeha crepare, sganasciarsi dalle risa
    vzbuditi smeh muovere il riso
    gromozanski smeh alte, grosse risa
    porogljiv, krčevit smeh riso beffardo, convulso
    neotesan smeh riso sguaiato
    glasen, bučen, razposajen smeh risate grasse, matte, solenni
    homerski, sproščen smeh risata omerica
  • brúhati (-am) | brúhniti (-em) imperf. perf.

    1. vomitare; rigettare (tudi ekst.):
    bruhati ogenj vomitare fuoco

    2. eruttare (vulcano)

    3. (s silo udariti, udarjati na dan) erompere (tudi pren.)

    4. pren.
    bruhniti v jok, v smeh prorompere in pianto, in risate; scoppiare a piangere, a ridere
  • búhati (-am) | búhniti (-em) imperf., perf.

    1. sbuffare, emettere buffi (di fiamme, di fumo)

    2. sbattere contro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    buhniti v smeh scoppiare a ridere
    pren. buhniti ob kaj colpire forte qcs.
  • búšiti (-im) perf.

    1. proprompere (tudi pren.); scoppiare:
    bušiti v smeh scoppiare a ridere, in una risata

    2. pren. (zelo hitro priti, oditi) piombare; sparire

    3. sbattere contro; investire

    4. pren. scagliare, scaraventare:
    bušiti vase tracannare
  • búškniti (-em) perf.

    1. sbattere contro

    2. pren. piombare; sparire

    3. scagliare, scaraventare

    4. pren.
    buškniti v smeh scoppiare a ridere
  • bútniti (-em) perf.

    1. frangersi, battere contro

    2. pren. piombare, sparire

    3. prorompere; fuoriuscire, sprigionarsi

    4. tr. scagliare

    5. tr. pog. spingere, urtare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pog. nič ne pomisli, kar butne non pensa niente, sbotta!
    butniti v smeh scoppiare a ridere
    butniti po tleh cadere lungo disteso
    butniti po vratih picchiare, battere alla porta
  • globòk (-ôka -o) adj.

    1. profondo (tudi ekst.):
    globok vodnjak pozzo profondo
    obleka z globokim izrezom abito con profonda scollatura
    globok sneg neve alta
    prepad med nama je vsak dan globlji tra noi due l'abisso si fa sempre più profondo

    2. (ki ima v notranjosti veliko razsežnost) profondo, fondo; alto:
    globoka rana ferita profonda
    v globoki noči nel profondo della notte, a notte fonda, alta
    biti v globoki zimi essere nel pieno dell'inverno

    3. (ki ima nizek ton) profondo:
    globok glas, smeh voce profonda, riso profondo

    4. (sposoben močno doživeti) profondo:
    globok mislec pensatore profondo

    5. (ki zadeva bistvo) profondo:
    globoka kriza sistema crisi profonda del sistema

    6. (ki se pojavlja v visoki stopnji) profondo, forte, intenso, fermo:
    globoka ljubezen amore profondo
    globok odpor repulsione profonda
    globok strah forte paura
    po mojem globokem prepričanju sono fermamente convinto
    globoka starost tarda età, età avanzata, veneranda
    globoke oči occhi profondi
    globoki tisk calcografia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiziol. globoko dihanje respirazione profonda
    agr. globoko oranje aratura profonda
    globoko zmrzovanje surgelamento
    globok požirek sorsata
    globok priklon salamelecco
    pog. globoki krožnik fondina
  • gromozánski (-a -o) adj.

    1. pren. (ogromen) enorme; (grozen, strašen) terribile, tremendo

    2. (močan, silovit) veemente, violento; madornale:
    gromozanski smeh risate omeriche
  • histêričen (-čna -o) adj. med., psiht. isterico:
    histeričen napad attacco, accesso isterico; crisi isterica
    histerični krik, smeh grido, riso isterico
  • izbrúhniti (-em)

    A) perf. tr.

    1. vomitare

    2. eruttare

    3. pejor. vomitare (bestemmie e sim.)

    B) perf. intr.

    1. erompere, prorompere; pren. scoppiare:
    izbruhniti v jok, v smeh scoppiare a piangere, in pianto; scoppiare a ridere

    2. (pojaviti se, začeti se) scoppiare (malattia, epidemia, guerra)
  • izvábiti (-im) | izvábljati (-am) perf., imperf.

    1. far uscire; richiamare:
    toplo zimsko sonce je izvabilo ljudi na ulice un tiepido sole invernale ha richiamato la gente sulle strade

    2. pren. cavare, strappare:
    izvabiti skrivnost strappare un segreto

    3. knjiž. pren. suscitare:
    izvabiti smeh suscitare il riso
  • jásen (-sna -o)

    A) adj.

    1. (brez oblakov) sereno; (čist, bister) chiaro, limpido; knjiž. (svetel, bleščeč) chiaro, splendente:
    jasno vreme tempo sereno
    jasen tolmun un limpido tonfano
    jasna mesečina chiaro di luna
    inter. jasna strela! fulmini e tuoni!
    pren. strela z jasnega fulmine a ciel sereno

    2. (ki se dobro vidi ali sliši) chiaro; (ki ni zamolkel; čist) chiaro; limpido; lineare:
    jasen glas voce chiara
    jasne besede discorso lineare

    3. (vsebinsko opredeljen; razumljiv) chiaro; inequivocabile:
    jasne ideje idee chiare
    jasen dokaz chiara prova
    ne imeti jasnih pojmov o čem non avere idee chiare a proposito di
    jasen odgovor risposta inequivocabile

    4. (priseben, razumen) chiaro, lucido:
    bolnik ima le redko jasne trenutke il malato ha rari momenti di lucidità
    jasno, zmedeno govorjenje discorso lucido, confuso

    5. knjiž. (veder, iskren) sereno, schietto; (srečen, vesel) felice:
    jasen smeh riso schietto
    spomin na jasno mladost il ricordo della felice giovinezza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vreči jasno luč na kaj chiarire qcs.
    videti kaj v jasni luči vedere qcs. con chiarezza

    B) jásni (-a -o) m, f, n
    menjavalo se je jasno in oblačno il tempo era ora sereno, ora nuvoloso
    priti kot strela z jasnega capitare come il fulmine a ciel sereno
    priti si na jasno venire in chiaro
    biti, ne biti si na jasnem glede česa capire, non capire qcs.
  • krčevít (-a -o)

    1. adj. spastico; spasmodico (tudi ekst.); convulsivo

    2. pren. fortissimo, irrefrenabile, estremo; convulso:
    bruhniti v krčevit jok scoppiare in un pianto convulso, irrefrenabile
    krčevit napor sforzo estremo
    pog. krčevit smeh risarella
  • krêpek | krepák (-pka -o)

    A) adj.

    1. (močen) forte, robusto; gagliardo; aitante; nerboruto:
    krepek mož uomo robusto

    2. pren. (opravljen z veliko močjo) forte:
    krepek odriv, udarec spinta, colpo forte

    3. pren. (ki ima tako zgradbo, da lahko opravlja svojo funkcijo) forte:
    beli in krepki zobje denti bianchi e forti

    4. pren. (ki po razvitosti presega navadno stopnjo) robusto; aitante:
    bila je krepka v telo era di costituzione robusta
    krepek dedec marcantonio

    5. pren. (hranljiv, kaloričen) nutriente, buono; sostanzioso:
    krepek zajtrk una buona colazione
    gastr. krepka juha brodo ristretto, franc. consommé

    6. pren. (ki presega običajno stopnjo glede na obseg in čutno zaznavnost) lungo, duro; forte, intenso, sonoro, squillante:
    krepek požirek lungo sorso
    krepek spanec duro sonno
    krepek vonj forte odore, profumo
    krepke barve colori intensi
    krepek glas, smeh voce, riso squillante

    7. pren. (jedrnat, jasen) vigoroso, conciso, chiaro:
    krepek izraz, jezik linguaggio vigoroso, espressione vigorosa

    8. evf. (grob, žaljiv) grossolano, sgarbato, offensivo:
    krepka kletev una bestemmia grossolana
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti mož krepkega duha, krepke volje essere un uomo deciso, costante
    plačati krepek milijon pagare un milione e passa
    imeti krepke poteze avere lineamenti marcati
    pren. krepka laž grossa bugia
    tisk. krepka črka grassetto

    B) krêpki (-a -o) m, f, n
    dati (komu)
    nekaj krepkih appioppare a uno un paio di pugni, di schiaffi
    povedati kaj krepkega cantarle chiare a uno
    pren. ta pa je res krepka questa poi è grossa
  • krotíti (-ím) imperf. ➞ ukrotiti

    1. domare, addomesticare:
    krotiti leve, tigre domare leoni, tigri

    2. pren. domare (il fuoco)

    3. pren. (obvladati, zadrževati) domare, frenare, controllare; moderare:
    krotiti jezo, strast frenare la stizza, le passioni
    krotiti smeh frenare il riso
    krotiti jezik frenare, moderare la lingua
  • méh (-a) m

    1. mantice (del fabbro, dell'organo)

    2. šalj. fisarmonica:
    nategovati, vleči meh suonare la fisarmonica

    3. star. (duda) zampogna, cornamusa

    4. otre:
    meh vina otre di vino
    pren. novo vino devati v stare mehe riempire otri vecchi di vino nuovo
    vulg. razparati komu meh sventrare uno
    pren. odreti koga na meh far vedere le stelle a qcn.
    pren. vpiti, kot bi ga drli na meh strillare come un ossesso
    imeti smeh in jok v enem mehu ridere e piangere insieme
    delati s čim kakor svinja z mehom maltrattare, bistrattare qcs.
    sopsti kot kovaški meh soffiare, sbuffare come un mantice
    goniti meh tirare, menare il mantice
    fot. kamera na meh camera a soffietto
    čeb. kadilnik na meh fumigatoio a soffietto
    anat. ledvični meh bacinetto renale
    zool. pljučni meh sacco aereo
    teh. prehodni meh mantice (intercomunicante)
    PREGOVORI:
    prazen meh ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
  • ménjati (-am) | menjávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. (dati komu kaj za kaj drugega) scambiare, cambiare:
    menjati večje stanovanje za manjše cambiare un appartamento grande con uno più piccolo
    menjati funte za dolarje cambiare sterline in dollari

    2. (dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste) cambiare, sostituire:
    mehanik je menjal olje v avtomobilu il meccanico ha cambiato l'olio dell'auto

    3.
    menjati bivališče cambiare domicilio
    menjati podjetje, službo cambiare il posto di lavoro

    4. cambiare, mutare, trasformare; knjiž. cangiare:
    človek z delom menja naravo in sebe col lavoro l'uomo muta la natura e se stesso
    ladja je menjala smer la nave ha cambiato rotta
    težko sem živel, pa ne bi menjal (z nikomer) vivevo stentatamente, ma non avrei cambiato con nessuno
    posestvo je večkrat menjalo lastnika il podere ha cambiato spesso proprietario
    menjati pogovor, temo cambiare il discorso
    avt. menjati prestavo cambiare la marcia
    fiziol. menjati, menjavati glas mutare la voce
    prepričanje menjavati kakor srajce essere un voltagabbana, una banderuola
    od jeze menjavati barve cambiare colore dalla rabbia
    šah. menjati figure scambiare le figure

    5. (izmenično kaj početi, počenjati) alternare, avvicendare
    PREGOVORI:
    volk dlako menja, a narave nikdar la volpe cambia il pelo ma non il vizio

    B) ménjati se (-am se) | menjávati se (-am se) perf. imperf. refl.

    1. succedersi, susseguirsi, avvicendarsi:
    v življenju se menjata smeh in jok, up in obup nella vita si avvicendano riso e pianto, speranza e disperazione

    2. variare, cambiare; voltarsi
  • nagánjati (-am) | nagnáti (nažênem) imperf., perf.

    1. spingere, incitare, esortare, spronare:
    vsak dan ga naganja k učenju ogni giorno lo esorta a studiare

    2. spingere, cacciare, mandare; forzare:
    naganjati živino v hlev spingere le bestie nella stalla
    naganjati, nagnati komu strah v kosti incutere paura a qcn.
    naganjati smeh suscitare il riso
    nagnati razgrajače cacciar via i chiassoni
    nagnati lenuha licenziare il fannullone
  • nalezljív (-a -o) adj. contagioso, infettivo; ekst. attaccaticcio, comunicativo:
    pren. nalezljiv smeh una risata contagiosa, comunicativa
  • ném (-a -o) adj.

    1. muto (tudi ekst.); tacito:
    človek je gluh in nem l'uomo è sordomuto
    nemi film film muto

    2. pren. silenzioso:
    nem smeh una risata silenziosa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nema abeceda alfabeto muto
    nema črka lettera muta
    geogr. nema karta carta muta
    muz. nema klaviatura tastiera muta
    biti nema priča čemu essere testimone di
    zool. nemi labod cigno reale (Cygnus olor)
    num. nemi novec moneta muta
    lov. nemi pes cane muto
    nemi znak segno muto
    nema igra pantomima, controscena