Franja

Zadetki iskanja

  • skočíti (skóčim) perf. glej skakati | skočiti
  • čez2 prep.

    1. (za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran, po površini, skozi kaj, okoli česa) oltre, per, attorno:
    skočiti čez jarek saltare il fosso
    odpraviti se čez morje andare oltre oceano
    potovati v Zagreb čez Novo mesto andare a Zagabria passando per Novo mesto
    tanka čez pas stretta (attorno) alla vita

    2. (za izražanje časa, po katerem se kaj zgodi) fra:
    vrnem se čez pet minut torno fra cinque minuti
    durante:
    čez teden ga ni durante la settimana non c'è, è assente

    3. (za izražanje presežene mere) più di:
    meri čez dva metra misura più di due metri

    4. (za izražanje nasprotovanja) contro:
    pritoževati se čez draginjo protestare contro il carovita
    pog. vsi so čezme tutti sono contro di me, ce l'hanno con me
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vpiti drug čez drugega gridare confusamente
    pog. komu čez glavo zrasti non temere più qcn., non curarsi più degli ammonimenti, dei consigli di qcn.
    pog. imeti česa čez glavo averne fin sopra i capelli di qcs.
    imeti dela čez glavo essere oberato di lavoro
    pog. dobiti jih čez hrbet buscarle, prenderle
    pren. napraviti križ čez kaj farci sopra una croce
    pog. dati otroka čez koleno picchiare il bambino, suonarle al bambino
    pog. biti čez les mancare di una rotella, di un venerdì
    zasloveti čez noč diventare famoso da un giorno all'altro
    pog. biti malo čez les essere toccato nel cervello, essere svitato
    čez mero jesti mangiare a crepapelle
    šport. tek čez drn in strn cross country
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride metti la roba in un cantone, che viene il tempo ch'ella ha stagione
  • gláva (-e) f

    1. testa, capo; šalj. cocuzza, pera, capocchia; nareč. coccia, capoccia:
    glava mu je omahnila la testa gli crollò
    z dlanmi podpirati glavo appoggiare la testa sulle palme
    klobuk sneti z glave togliersi il cappello
    udariti koga po glavi picchiare, colpire qcn. per la testa, sulla testa
    debela, podolgovata glava testa grossa, oblunga
    svinjska, telečja glava testa di maiale, di vitello
    glava iz mavca testa di gesso
    glava me boli ho mal di testa, mi duole la testa
    zavrtelo se mu je v glavi sentì, ebbe un capogiro
    umivati si glavo lavarsi la testa
    skočiti v vodo z glavo naprej tuffarsi con la testa in giù
    biti za glavo višji od drugih essere più alto degli altri di una testa
    glavo pokonci su, coraggio
    pren. povesiti, skloniti glavo abbassare, chinare la testa
    odmajati z glavo scrollare il capo
    pren. stisniti glavo med ramena stringersi nelle spalle
    ekon. dohodek na glavo prebivalca reddito pro capite
    imeti toliko glav živine avere tanti capi di bestiame
    bati se za svojo glavo temere per la propria vita
    staviti glavo scommetterci la testa
    pren. odnesti celo glavo salvare la pelle
    na njegovo glavo je razpisana nagrada sul suo capo pende una taglia
    pognati si kroglo v glavo bruciarsi le cervella
    kaj plačati z glavo pagare con la vita
    za glavo mu gre ne va di mezzo la sua vita

    2. pren. (glava pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja) testa, capo:
    rojiti po glavi frullare, ronzare in testa
    ne izgubiti glave (ostati priseben) non perdere la testa
    pog. zmešati glavo dekletu far perdere la testa a una ragazza
    izbiti si iz glave togliersi dalla testa
    pog. vtepsti si kaj v glavo mettersi qcs. in testa
    ne iti v glavo non andare in testa
    stopiti, šiniti, udariti v glavo venire in testa
    zapičiti si kaj v glavo ficcarsi qcs. in testa
    delati po svoji glavi fare di testa propria
    posvetiti se v glavi arrivarci, capire qcs.
    delati z glavo lavorare di testa
    pog. biti bistre, dobre, odprte glave avere buona testa, essere sveglio di cervello
    imeti dobro glavo avere buona testa, imparare con facilità
    imeti trdo glavo essere duro di comprendonio, studiare con difficoltà

    3. pren. (človek glede na značilnosti, umske sposobnosti):
    učena glava studioso, erudito
    visoka glava persona importante; potente; pezzo da novanta
    kronana glava testa coronata

    4. (vodilni človek v kaki organizaciji) capo; cervello:
    glava gibanja il cervello del movimento
    glava družine capofamiglia

    5. (glavi podoben del česa):
    glava kolone testa della colonna
    glava žeblja, vijaka la testa del chiodo, della vite
    glava solate, zeljnata glava cespo di insalata, di cavolo
    glava česna, čebule testa di aglio, di cipolla
    voj. glava rakete ogiva del missile

    6. (naslovni del knjige, časopisa, sestavka) intestazione; testata:
    glava časopisa testata di un giornale
    glava sestavka, pisma intestazione di uno scritto, di una lettera

    7. fiz. (elektromagnetni pretvornik za snemanje, reproduciranje, brisanje električnih signalov na disk ali magnetni trak) testina:
    brisalna glava testina di cancellazione
    čitalna glava testina di lettura
    pisalna glava testina di registrazione

    8. (v pisalnem stroju)
    pisalna glava testina di stampa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    boleti koga glava zaradi česa tormentarsi, crucciarsi per qcs.
    ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove battere la testa; perdere la bussola, la tramontana
    ne imeti ne glave ne repa non aver né capo né coda
    ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
    beliti si glavo s čim rompersi la testa, scervellarsi con qcs.
    pren. (spet) dvigati glave rialzare la testa
    imeti prazno glavo non sapere niente
    imeti glavo polno skrbi avere mille preoccupazioni
    imeti glavo na pravem koncu avere la testa sulle spalle
    nositi glavo naprodaj, v torbi rischiare la testa, la pelle
    nositi glavo pokonci andare a testa alta
    odnesti celo glavo salvare la pelle
    posuti si glavo s pepelom cospargersi il capo di cenere
    tiščati glavo v pesek (kot noj) fare come lo struzzo
    vtakniti glavo v tigrovo žrelo cavalcare la tigre
    znati iz glave sapere a memoria
    zaradi tega ti ne bo krona padla z glave non perderai per questo la tua dignità
    imeti dela čez glavo avere un sacco di cose da fare, avere molto lavoro
    vreči skrbi čez glavo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
    zrasti komu čez glavo non curarsi più dei consigli, degli ammonimenti di qcn. (dei genitori da parte dei figli)
    nakopati si kaj na glavo accollarsi l'onere di qcs.
    svet na glavo obrniti, postaviti capovolgere tutto completamente
    saj nisem na glavo padel, (da bi ...) non sono mica tanto sciocco, stupido (da...)
    postaviti kaj na glavo stravolgere qcs.
    (ne grem, ne naredim) pa če se vsi na glavo postavite (non vado, non lo faccio) doveste farvi in quattro
    ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
    umiti komu glavo dare una lavata di capo a qcn.
    izpuhteti iz glave passare di mente
    priti ob glavo morire ammazzato
    stopiti, zlesti v glavo andare, dare alla testa
    imeti na glavi, na grbi mantenere, aver cura di, aver la responsabilità di
    prijeti se za glavo mettersi le mani nei capelli
    siliti z glavo skozi zid voler raddrizzare le gambe ai cani
    imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
    ne dovoliti, da bi ti po glavi hodili non lasciarsi mettere sotto i piedi
    zgrabiti zadevo pri glavi prendere il toro per le corna
    imeti slamo v glavi avere stoppa nel cervello
    imeti ga malo v glavi essere un po' brillo
    v njegovi glavi je nekaj narobe gli manca qualche rotella
    ne imeti strehe nad glavo essere senza tetto
    biti nov od nog do glave rimpannucciarsi dalla testa ai piedi
    imeti več v mezincu kot kdo v glavi essere di gran lunga superiore a qcn.
    alp. glava cepina testa della piccozza
    anat. mišična glava parte superiore del muscolo
    elektr. magnetna zvočna glava fonorivelatore, pick-up
    etn. lovec na glave cacciatore di teste
    film. filmska glava titoli di testa
    glava sekire testa della scure
    strojn. glava stružnice testa portamandrini
    strojn. frezalna glava testa universale
    strojn. vrtalna glava portapunta
    strojn. glava ojnice, ojnična glava testa di biella
    cilindrska glava, glava motorja testa del cilindro
    glava kovice testa del rivetto
    žel. tirnična glava il fungo della rotaia
    PREGOVORI:
    zob za zob, glavo za glavo occhio per occhio, dente per dente
    vsaka glava svoja pamet tante teste, tanti cervelli; tot capita, tot sententiae
    več glav več ve quattro occhi vedono meglio
    po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue
    riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
  • hláče (hláč) f pl.

    1. obl. calzoni, pantaloni:
    nositi, obleči, sleči, strgati hlače portare, mettere, togliersi, stracciarsi i calzoni
    irhaste, platnene hlače calzoni di cuoio, di tela
    hlače do kolen calzoni alla zuava
    jahalne, smučarske hlače calzoni da equitazione, da sci
    dolge hlače calzoni lunghi
    kratke hlače calzoni corti, calzoncini, shorts
    spodnje hlače mutande
    hlače na zvonec calzoni a campana, a zampa d'elefante
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. hlače se mu tresejo, srce mu je v hlačah, podelal se je v hlače se l'è fatta nei calzoni, se l'è fatta sotto
    guliti, trgati hlače po šolskih klopeh scaldare i banchi
    šalj. izprašiti, pomeriti komu hlače accarezzare le spalle a qcn.
    šalj. v tej družini žena nosi hlače in questa casa è la moglie che comanda
    pog. pren. skočiti v hlače vestirsi in fretta e furia
    pren. koliko pa te je v hlačah?! su, fatti sotto, se hai coraggio

    2. teh. tubo a Y
  • kóža (-e) f

    1. (človeška) pelle, cute, med. epidermide; (živalska) pelle:
    uvela koža pelle vizza
    mehka, nežna koža pelle delicata
    kozm. mastna, suha koža pelle grassa, secca
    debela koža slona la pelle grossa dell'elefante
    s perjem poraščena koža pelle coperta di piume

    2. pren. pelle; pellaccia:
    pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
    odnesti celo kožo riportare la pelle in casa
    rešiti kožo salvare la pelle
    nositi kožo naprodaj giocare sulla propria pelle, rischiare la pelle
    ustrojiti komu kožo conciare qcn. per le feste

    3. (živalska koža) pelle, (usnje) pelle, cuoio:
    umetna koža cuoio artificiale
    čevlji iz krokodilje kože scarpe di pelle di coccodrillo
    torbica iz prave kože borsetta di pelle
    koža severnega jelena renna

    4. ekst. (prevleka sadežev) buccia; pellicola; (prevleka mesnih izdelkov) budello, involucro; (strjena plast na površini redkejših snovi) pellicola, velo, crosta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sama kost in koža ga je è ridotto a pelle e ossa
    mraz mu ježi kožo dal freddo gli si accappona la pelle
    dati prašiča iz kože scuoiare il maiale
    pog. iz kože te bom dal ti ammazzo!
    pren. kričati kot bi koga iz kože dajali strillare come un ossesso
    pren. od jeze, veselja iz kože skočiti non stare più nella pelle dalla rabbia, dalla gioia
    ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. biti napisano komu na kožo essere, sembrare scritto apposta per uno
    šalj. iti pod kožo gledat andare a letto
    znati zlesti pod kožo essere avvincente (come scrittore e sim.), toccare da vicino
    doživeti, občutiti na lastni koži sperimentare sulla propria pelle
    ne bi bil rad v njegovi koži non vorrei essere nei suoi panni
    pren. imeti debelo, trdo kožo avere la pelle, la pellaccia dura
    pog. biti v dobri, slabi koži stare bene, male di salute
    biti krvav pod kožo essere fatti di carne
    pren. (biti) volk v ovčji koži lupo in veste d'agnello
    strojiti kožo conciare la pelle
    drago prodati kožo vendere cara la propria pelle
    prodajati kožo, dokler je medved še v brlogu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
    usnj. konzervirana, surova koža pelle conservata, grezza
    zool. letalna koža membrana alare, patagio
    zool. plavalna koža natatoia
  • kvíšku

    A) adv. su, all'insù, in alto:
    planiti, skočiti kvišku saltare su

    B) inter. in alto, su:
    roke kvišku mani in alto!
    kvišku srca! in alto i cuori!
  • lás (-ú) pl. lasjé m

    1. capello;
    lasje capelli, capigliatura, chioma; knjiž. crine
    pramen, šop las ciuffo di capelli
    lasje hitro rastejo, se redčijo, sivijo i capelli crescono rapidamente, si diradano, ingrigiscono
    barvati, česati, navijati, spletati, striči, sušiti, umivati si lase tingere, pettinare, avvolgere, intrecciare, tagliare, asciugare, lavare i capelli
    pog. dobiti sive lase, izgubiti lase incanutire, perdere i capelli
    popraviti si lase aggiustarsi la capigliatura
    bujni, gosti, kodrasti, razmršeni lasje capelli folti, ricciuti, scarmigliati
    črni, kostanjevi, rdeči, svetli lasje capelli neri, castani, rossi, biondi

    2. tekst. pelo

    3. na las (v adv. rabi izraža enakost) esattamente, completamente; proprio:
    ali je res tako? Na las tako è proprio così? Proprio così

    4. za las (v adv. rabi) per poco, per un pelo:
    za las smo ušli nesreči abbiamo evitato l'incidente per un pelo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pijača mu že gre v lase il vino gli sta andando alla testa
    lasje se mu ježijo od strahu i capelli gli si rizzano in testa dalla paura
    nihče mu ni skrivil lasu nessuno gli ha torto un capello
    lase si je pulila od obupa si strappava i capelli dalla disperazione
    zardeti do las arrossire fino alla radice dei capelli
    skočiti si v lase prendersi per i capelli
    za lase privlečeni sklepi conclusioni tirate per i capelli
    njegovo življenje visi na lasu la sua vita è sospesa a un filo
    biti si v laseh litigare
    skočiti si v lase accapigliarsi
    delati sive lase creare gravi preoccupazioni, grattacapi
    lasje (na koruznem storžu) pennacchio
    bot. žabji las callitriche (Callitriche)
    PREGOVORI:
    dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina — cervello di gallina
  • nôga (-e) f

    1. gamba, piede; (za živali tudi) zampa:
    noga ga boli gli duole la gamba
    noge so se mu od strahu šibile, tresle dalla paura le gambe gli facevano giacomo giacomo
    iztegniti, skrčiti noge allungare, piegare le gambe
    krive, lepe noge gambe a x, belle gambe
    prekrižane, razkoračene, spodvite noge gambe accavallate, divaricate, incrociate
    konjske, kozje, ptičje noge gambe, zampe di cavallo, di capra, di uccello
    prednje, zadnje noge zampe anteriori, posteriori
    pren. tajiti in skrivati kot kača noge negare decisamente, nascondere gelosamente
    (del okončine od gležnjev do konca prstov) piede:
    bose, otekle noge piedi scalzi, gonfi
    stopiti komu na nogo pestare il piede a uno
    prestopiti se z noge na nogo battere i piedi
    voj. k nogi! piedarm
    na noge! in piedi!

    2. (spodnji del priprave) gamba:
    mizne, posteljne noge le gambe della tavola, del letto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, teči, kar noge dajo scappare, correre a gambe levate
    noge klecajo le gambe fanno giacomo, giacomo
    pren. tu dobi, ima vsaka stvar noge qui tutto prende il volo, sparisce
    pren. nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
    pren. komaj vleči noge za seboj trascinarsi a fatica
    komaj se držati na nogah reggersi a fatica in piedi
    spraviti se komu izpod nog togliersi dai piedi
    ogledati si (koga, kaj) od nog do glave osservare, guardare dal capo ai piedi
    stisniti rep med noge mettere la coda fra le gambe
    postaviti, spraviti na noge rimettere in sesto
    spraviti na noge (vznemiriti) mettere in subbuglio
    skočiti na noge saltare su, saltare in piedi
    metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
    metati se komu pod noge sottomettersi a qcn.
    pijača mu je šla, zlezla v noge era tanto ubriaco da non reggersi in piedi
    biti cel dan na nogah essere tutto il giorno in piedi
    ob dogodku so bili vsi meščani na nogah l'accaduto turbò, entusiasmò tutta la cittadinanza
    pog. biti dober v nogah essere un bravo camminatore
    imeti precej kilometrov v nogah aver superato parecchi chilometri
    gori mu pod nogami corre un grave pericolo
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione è pericolante
    pren. biti z eno nogo v grobu stare con un piede nella tomba, reggere l'anima coi denti
    biti s kom na bojni nogi essere sul sentiero di guerra
    postaviti se na lastne noge rendersi indipendenti
    vstati z levo nogo aver la luna di traverso
    stati na majavih, slabih, šibkih, trhlih nogah avere i piedi d'argilla, stare su basi fragili
    živeti na veliki nogi fare il gran signore, spendere, scialacquare a destra e a manca
    biti nov od nog do glave essere vestito di nuovo da capo a piedi
    udreti se komu pod nogami sentirsi mancare la terra sotto i piedi
    od mladih nog dalla più tenera età
    hitrih nog a gran passi
    šport. ščitnik za noge parastinchi
    aer. amortizacijska noga amortizzatore
    zool. noge hodilke arti toracici
    šport. odrivna noga piede di slancio
    zool. oprijemalna noga piede prensile
    zool. plavalna noga piede palmato
    zool. plezalna noga piede rampicante, scansorio
    med. ploska noga piede piatto
    teh. svinjska noga piede di porco
    bot. vranja noga sardonia (Coronopus)
  • obléka (-e) f

    1. abito, vestito; indumento; abbigliamento; tuta; tenuta:
    moška, ženska, otroška obleka vestito da uomo, da donna, da bambino
    poletna, zimska obleka abito estivo, invernale
    jesenska, spomladanska obleka abito di mezza stagione
    potapljaška, vesoljska obleka scafandro, muta; tuta spaziale
    plesna, večerna obleka abito da ballo, da sera
    delovna obleka tenuta da lavoro, di fatica
    nevestina obleka veste da sposa
    žalna obleka veste da lutto, lutto
    obleka za nosečnice pré-maman

    2. pren. fisionomia, aspetto, apparenza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. obleka visi na njem è magrissimo
    obleči civilno obleko vestire l'abito borghese; vestire, essere in borghese
    metati obleko nase, skočiti v obleko vestirsi in fretta
    biti v Adamovi, Evini obleki essere nudo, essere in costume adamitico, redko in costume evitico
    veliko dati na obleko essere molto accurati nell'abbigliamento
    PREGOVORI:
    obleka naredi človeka l'abito fa il monaco
  • ôsa (-e) f zool. vespa (Vespa); ose vespidi (sing. -e) (Vespidae); pl.
    lesne ose siricidi (sing. -e) (Siricidae)
    zool. navadna peščena osa vespa d'oro, stilbo (Stilbum splendidum)
    pren. hud, siten, razdražen kot osa essere noioso come una mosca
    pren. skočiti, kot bi ga pičila osa saltare su subito
    pren. biti preščipnjen (v pasu) kakor osa avere una vita, un vitino di vespa
  • padálo (-a) n aer. paracadute:
    skočiti, spustiti se s padalom saltare, lanciarsi col paracadute, scendere col paracadute
    kupola padala velatura; calotta del paracadute
    vrvi padala fascio funicolare
    jadralno padalo parapendio
  • pò | po

    A) adv.

    1. (per) ciascuno:
    v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
    vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)

    2. per, ○:
    sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
    korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due

    3. (za izražanje prodajne cene) a, ○:
    jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
    inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)

    B) po prep. (s tožilnikom)

    I. per, ○:
    poslati po zdravnika chiamare il medico
    skočiti po zdravila andare a prendere le medicine

    2. (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.

    3. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
    po božje častiti venerare come Dio, come un dio
    po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
    skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje premikanja, stanja) per:
    hoditi po gozdu andare per il bosco
    ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo

    2. (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
    stopati po cesti andare per la strada
    plezati po vrvi arrampicarsi per la fune

    3. (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
    seči po knjigi prendere un libro
    iti po opravkih adempiere impegni
    iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere

    4. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
    povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
    vprašati po imenu chiedere il nome
    potreba po jedi bisogno di mangiare
    pohlep po denarju avidità di denaro
    žalovati po kom piangere qcn.

    5. (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
    po plačilu dietro pagamento
    po povzetju dietro consegna
    po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
    po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
    po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana

    6. (za izražanje merila) da, a, secondo:
    spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
    oblačiti se po modi vestire alla moda
    igrati po notah suonare secondo le note

    7. (za izražanje sredstva) per:
    poslati po pošti spedire per posta

    8. (za izražanje vzroka) per, da:
    po tvoji krivdi per colpa tua
    sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza

    9. (za izražanje izvora) di, da:
    okus po čokoladi sapore di cioccolato
    smrdeti po žganju puzzare di acquavite
    po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre

    10. (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
    plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
    obsoditi po krivem condannare ingiustamente
    jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
    po dekretu giusta il decreto

    11. (za izražanje mere) a:
    jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
    plačevati po kosu pagare al pezzo

    12. (za izražanje cene) a:
    po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
    po čem je vino? a quanto è il vino?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
    J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
    pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
    po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
    pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
    priti po slovo venire ad accomiatarsi
    šport. zmagati po točkah vincere ai punti
    vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
    po abecednem redu alfabeticamente
    po kronološkem redu in ordine cronologico
    po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
    po drobcih minutamente
    po dva in dva a due a due
    jur. po hitrem postopku per direttissima
    po krivici immeritatamente
    po lastni ceni a prezzo di costo
    po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
    po malem a spizzichi
    po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
    po materini strani in linea materna
    teta po materi zia materna
    po mornarsko alla marinara
    po možnosti possibilmente
    po nagnjenosti tendenzialmente
    po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
    po običaju tradizionalmente
    (naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
    po predpisih normativamente
    po rodu oriundo (adj.)
    Tržačan po rodu oriundo di Trieste
    po sebi razumljivo implicitamente
    po splošnem mnenju a detta di tutti
    (pluti) po toku (navigare) a seconda
    po videzu all'aspetto
    pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
    po vseh štirih carponi
    PREGOVORI:
    po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
    gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza
  • prék

    A) adv.

    1. oltre:
    priti prek andare, passare oltre

    2. di là

    B) prék prep.

    1. (čez) oltre, dall'altra parte di:
    skočiti prek ograje saltare oltre la siepe

    2. di traverso, trasversalmente:
    obesiti puško prek rame mettere il fucile ad armacollo

    3. per:
    reka se je razlila prek ravnine il fiume dilagò per la valle

    4. (skozi kaj) attraverso, per, via:
    iti v Zagreb prek Zidanega mosta andare a Zagabria via Zidani most

    5. (za izražanje časa, v katerem se kaj godi) ○, durante:
    kavarna je prek nedelje zaprta il caffè è chiuso la domenica

    6. (za izražanje presežne mere) sopra, più di:
    voda sega prek glave l'acqua arriva sopra la testa
    pot je dolga prek deset kilometrov il percorso è lungo più di dieci chilometri

    7. (za izražanj vmesnega člena) a:
    raziskovati zgodovino od kamene dobe prek antike do današnjih časov studiare la storia dall'età della pietra all'evo antico e quindi fino ai tempi moderni

    8. (za izražanje sredstva, posrednika) per, tramite:
    poslati pismo prek kurirja inviare una lettera per corriere
  • préko

    A) adv. oltre, di là:
    tam preko je Amerika di là è l'America
    ostal je na obisku do noči in še preko rimase in visita dagli amici fino a tarda sera e oltre

    B) préko prep.

    1. (za izražanje gibanja nad čim) sopra, oltre:
    skočiti preko ograje saltare oltre la siepe

    2. (gibanje povprek po čem) per, di traverso per:
    zvezde se pomikajo preko neba le stelle si muovono per il cielo
    obesiti torbo preko rame appendere la borsa a tracolla

    3. (za izražanje gibanja po površini, skozi kaj) per, su:
    prerezati preko srede tagliare per il mezzo, a metà
    potovati v Zagreb preko Novega mesta andare a Zagabria via, per Novo mesto

    4. (za izražanje stanja) su, oltre:
    most preko potoka un ponte sul torrente

    5. (za izražanje časa, v katerem se kaj zgodi) durante:
    kavarna je preko vikenda zaprta durante il weekend il bar è, rimane chiuso

    6. (za izražanje presežne mere) oltre; più di:
    pot je dolga preko deset kilometrov la strada è lunga oltre dieci chilometri
    ima preko šestdeset let ha più di sessant'anni

    7. (za izražanje vmesnega člena) a (... e poi a...):
    opazovati življenje rastlin od cvetenja preko oploditve do zorenja osservare la vita delle piante dal fiore alla fecondazione e poi alla maturazione

    8. (za izražanje sredstva, posrednika, po) tramite, per:
    poslati sporočilo preko kurirja inviare un messaggio per corriere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti molče preko česa passare qcs. sotto silenzio
    ne moči kar tako preko dejstva non poter ignorare un certo fatto
    pren. preganjati koga še preko groba perseguitare uno anche dopo morto
    pog. pri napredovanju iti preko nekoga nella promozione ignorare qcn., non tener conto di qcn.
  • skákati (skáčem) | skočíti (skóčim) imperf., perf.

    1. saltare; balzare;
    skakati od veselja saltare dalla gioia
    skočiti s fotelja balzare dalla poltrona
    skočiti iz postelje saltare dal letto
    skočiti na tla saltare a terra
    skočiti v morje tuffarsi in mare
    skakati sonožno saltare a piè pari
    skakati kot gams saltare come un camoscio
    skakati na glavo, na noge saltare a testa in giù, saltare sui piedi
    skakati s padalom saltare col paracadute
    skakati s smučmi saltare con gli sci

    2. (poskakovati) saltellare

    3. avventarsi su:
    pes je besno skakal v tujca il cane si avventò furioso sull'estraneo

    4. pren. correre:
    ves dan skakati po trgovinah, od urada do urada correre tutto il giorno per i negozi, da un ufficio all'altro

    5. (hitro naraščati in upadati) saltare; procedere a sbalzi:
    temperatura skače la temperatura sale e scende

    6. saltare (da un argomento all'altro, di palo in frasca)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. skakati čez plot correre la cavallina; fare le corna a qcn.
    skakati pred očmi ballare davanti agli occhi
    skakati drug čez drugega susseguirsi rapidamente
    skakati si v lase accapigliarsi
    skočiti vstran sfagliare
    ne dobiš, pa če iz kože skočiš non lo avrai neanche se ti fai in quattro
    skočiti komu v besedo interloquire nel discorso di qcn.
    srce mu je skočilo v hlače prese paura; se la fece addosso
    skočiti v hlače, obleko vestirsi in fretta
    skočiti v zakonski jarem sposarsi
    skočiti v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
    šport. skakati čez konja, čez kozo saltare il cavallo, il plinto
    skakati v daljino, višino, s palico saltare in lungo, in alto, con l'asta
    skakati v vodo tuffarsi
  • sklèp (sklépa) m

    1. anat. giuntura, articolazione:
    bolečina v sklepih dolori articolari
    skočiti iz sklepa slogarsi
    čeljustni, kolčni, kolenski sklep giuntura mandibolare, dell'anca, del ginocchio
    med. otrdelost, vnetje sklepa rigidità dell'articolazione, artrite
    vet. skočni sklep garretto

    2. congiuntura, collegamento

    3. conclusione, chiusa:
    priti do zmotnega sklepa giungere a conclusioni errate
    dedukcijski, indukcijski sklep deduzione, induzione
    filoz. logični sklep conclusione logica
    filoz. sklep silogizma conclusione del sillogismo
    lit. sklep (literarnega dela) conclusione
    geogr. sklep doline fondovalle, sbocco della valle
    žel. sklep vlaka coda del treno

    4. decisione, risoluzione, deliberazione:
    narediti trden sklep decidere fermamente
    držati se svojega sklepa attenersi alle proprie decisioni
    izglasovati, sprejeti sklep votare, varare, accogliere una decisione
    čvrst sklep risoluzione ferma

    5. jur. decreto, ordinanza;
    končni sklep risoluzione definitiva
    hist. sklep senata senatoconsulto
  • stròp (strôpa) m soffitto, solaio; cielo; plafond:
    betonski, lesen strop soffitto in calcestruzzo, di legno
    obokan, raven strop soffitto a volte, piatto
    strop sobe il cielo della stanza
    napolniti kaj do stropa riempire, colmare completamente qcs.
    pren. skočiti do stropa saltare dalla felicità, dalla gioia
    molčati in gledati v strop tacere e guardare fisso nel vuoto
    arhit. kasetirani strop soffitto a cassettoni
    teh. nosilni strop soletta
    teh. obešeni strop soffittatura
    arhit. rebrasti, rebričasti strop soletta nervata, striata
  • vrát (-ú) m

    1. anat. collo; ekst. strozza; ekst. gola:
    koga zgrabiti za vrat prendere qcn. per il collo, afferrare qcn. per la strozza
    kokošim vrat zaviti tirare il collo ai polli
    pren. komu za vrat stopiti mettere il piede sul collo a qcn.
    nastaviti komu nož na vrat mettere il coltello alla gola
    pren. vrat si zlomiti rompersi l'osso del collo
    pren. do vratu tičati v dolgovih, v godlji essere indebitato fino al collo, essere in pasticcio fino alla gola
    na vrat na nos a rotta di collo

    2. (ožji del predmeta) collo; gola:
    vrat steklenice il collo della bottiglia
    vrat vaze la gola di un vaso
    bot. vrat plodnice stilo
    anat. maternični vrat collo dell'utero
    vrat stegnenice collo del femore
    bot. koreninski vrat colletto della radice
    vrat pestiča stilo
    vrat zoba colletto del dente
    muz. vrat (pri violini) manico
    vrat note il gambo, gambetta della nota
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ukloniti, upogniti vrat pred kom piegare il collo davanti a uno
    pren. zaviti nasprotniku vrat vincere, sbaragliare l'avversario
    obesiti komu svoje obveznosti na vrat scaricare su di uno i propri obblighi
    obesiti komu policijo na vrat mettere la polizia alle calcagna di qcn.
    bibl. bolje bi mu bilo, da bi si obesil mlinski kamen na vrat in se potopil farebbe meglio a legarsi una macina al collo e annegare nel profondo del mare
    skočiti sovražniku za vrat attaccare il nemico alle spalle
    strah ga stiska za vratom, čuti srce v vratu ha il cuore in gola
    imeti otroka, bolnika na vratu dover mantenere un bambino, aver cura di un malato
    odločiti se na vrat na nos decidersi di punto in bianco, precipitosamente
  • vstrán adv.

    1. da parte; dallato:
    skočiti vstran saltare dallato

    2. via; in disparte:
    pobegniti vstran scappare via
    sedeti malo vstran sedere un po' in disparte
    pren. kaj potiskati vstran non voler pensarci, rimuovere qcs.
    potisniti, spraviti koga vstran rimuovere, qcn. (da una carica), silurare
    stopiti vstran mettersi in disparte
    skoki vstran scappatelle, avventure
    skok vstran (med govorom, predavanjem) divagazione, digressione, excursus
    šport. premet vstran ruota
  • zalèt (-éta) m

    1. rincorsa:
    vzeti zalet in skočiti prendere la rincorsa e spiccare il salto

    2. šport. (zaletišče) pista di partenza

    3. pren. (polet, zagon) slancio, fervore, impeto
Število zadetkov: 20