Franja

Zadetki iskanja

  • skózi

    A) adv.

    1. attraverso, per di qui, per di là, per di lì; oltre; ○:
    rezina je bila tako tanka, da se je skozi videlo la fetta era così sottile che vi si vedeva oltre
    pog. pustiti koga skozi lasciar passare qcn.; (tudi žarg., šol.)
    vlak je šel skozi predor il treno imboccò la galleria

    2. pog. (nenehno) continuamente, ininterrottamente, sempre:
    pri bolnih je bedel skozi do jutra vegliò al capezzale dei malati ininterrottamente fino all'alba

    3. pog. iti, priti skozi riuscire a farcela;
    s tem denarjem ne pridemo skozi con questi pochi soldi non ce la faremo
    prošnja je končno prišla skozi la domanda è stata finalmente accolta
    šol. žarg. iti skozi snov ripassare la materia

    4. pog. dati skozi (pretrpeti, prestati) sopportare, soffrire:
    med vojno so veliko dali skozi durante la guerra dovettero sopportare tanti inconvenienti

    B) skózi prep.

    1. (za izražanje premikanja z ene strani na drugo) per, attraverso, in:
    izvrtati predor skozi steno scavare una galleria nella roccia
    oditi skozi zadnja vrata passare per la porta di dietro
    prebiti se skozi težave superare le difficoltà
    peljati se v Zagreb skozi Zidani most andare a Zagabria via Zidani most

    2. (za izražanje časa) durante, per,○:
    skozi poletje živi ob morju, pozimi doma durante l'estate sta al mare, d'inverno a casa
    varčevati skozi ves mesec risparmiare (per) tutto il mese

    3. (za izražanje načina, sredstva, posrednika) attraverso, con, mediante:
    ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa valutare qcs. attraverso il prisma dei gusti odierni
    življenje gledati skozi rožnata očala vedere tutto roseo

    4. iti skozi:
    kdor hoče uspeti, mora skozi šolo truda in znoja chi vuole il successo deve sperimentare fatica e sudore
    predlog mora iti še skozi vrsto organov la proposta deve passare per una serie di organi
    prebiti se skozi knjigo finire, studiare il libro
    avt. peljati skozi rdečo luč passare col rosso
    pren. lačen je bil, da se je skozenj videlo aveva una fame da lupo
  • blísniti (-em)

    A) perf.

    1. sfolgorare, balenare, risplendere, mandare riflessi, brillare:
    luč blisne v sobi nella stanza risplende la luce

    2. ekspr. (šiniti) guizzare:
    puščica blisne v zrak la freccia guizza nell'aria

    B) blísniti (blísne) impers. balenare (tudi pren.):
    blisnilo mu je skozi možgane in testa gli balenò
  • boríti se (-ím se) imperf. refl.

    1. lottare, combattere, battersi:
    boriti se kakor lev lottare da leone, come un leone
    boriti se na življenje in smrt combattere fino all'ultimo sangue

    2. (prizadevati si za kaj) battersi, lottare:
    boriti se za prvo mesto battersi per il primo posto
    boriti se s spancem lottare col sonno

    3. pren. (težko hoditi skozi kaj) avanzare, procedere faticosamente:
    boriti se skozi zamete procedere faticosamente nella neve
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šalj. krepko se boriti z vinom sbevazzare, trincare
    pren. boriti se s smrtjo agonizzare
    pren. boriti se z jezikom parlucchiare una lingua
    pren. boriti se z mlini na veter combattere contro i mulini a vento
    boriti se z ramo ob rami combattere insieme, fianco a fianco
  • cedíti (-ím)

    A) imperf.

    1. colare, filtrare

    2. secernere

    B) cedíti se (-ím se) perf. refl. colare, gocciolare:
    iz nosa se mi cedi mi gocciola il naso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    cediti besede skozi zobe parlare tra i denti
    (počasi) cediti vino centellinare, sorseggiare il vino
    cediti se komu po čem qcs. far venire a qcn. l'acquolina in bocca
    ti si dobil vse, mi pa sline cedimo tu hai avuto tutto, mentre noi siamo rimasti a bocca asciutta
    pog. cediti jo za kom correre dietro a qcn.
    tam se cedi med in mleko vi scorrono il latte e il miele
    vino se je kar cedilo od mize il vino scorreva a fiumi
  • cílj (-a) m

    1. meta; traguardo:
    cilj potovanja meta del viaggio
    šport. prvi priteči skozi cilj tagliare per primo il nastro d'arrivo, raggiungere primo il traguardo

    2. (tarča) bersaglio:
    streljanje v cilj tiro al bersaglio

    3. ekst. scopo, fine, obiettivo, mira:
    postaviti si visoke cilje proporsi obiettivi ambiziosi, mire ambiziose
    ne zbirati sredstev za dosego cilja tentare ogni mezzo per raggiungere lo scopo
    strateški cilj obiettivo strategico
  • dáti (dám)

    A) perf. ➞ dajati

    1. dare:
    dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
    dati komu besedo dare a qcn. la parola
    dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
    dati vbogajme dare, fare l'elemosina
    dati na vpogled dare in visione

    2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
    dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
    dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

    3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
    dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
    dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
    dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
    dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
    dati na trg lanciare sul mercato
    dati delat obleko far fare il vestito
    dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

    4. pog. (plačati) dare, pagare:
    dati na račun pagare in conto

    5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
    polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
    dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
    dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

    6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
    dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
    dati kazen punire
    dati pomoč dare aiuto, aiutare
    dati prisego prestare giuramento, giurare
    dati izjavo dichiarare
    dati obljubo promettere
    dati na posodo dare in prestito, prestare
    dati častno besedo dare la parola d'onore

    7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
    dati proč mettere via, da parte
    dati v zapisnik mettere a verbale
    dati v oklepaj mettere tra parentesi
    pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

    8. pren. dati na:
    dati nase avere un'alta opinione di se
    veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

    9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
    dati poklicati chiamare, far venire
    dati prinesti far portare

    10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
    če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
    Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
    Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
    Bog daj zdravje! salute!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beseda da besedo una parola tira l'altra
    nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
    pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
    dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
    dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
    pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
    pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
    pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
    dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
    dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
    pren. ti bom že dal me la pagherai!
    pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
    dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
    pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
    dati proste roke dare mano libera
    pog. dati čez vomitare
    pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
    ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
    ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
    pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
    pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
    dati na znanje riferire, rendere noto
    pog. dati ga na zob trincare
    pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
    pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
    pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
    pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
    dati komu prav dare ragione a qcn.
    pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
    rel. dati odvezo dare l'assoluzione
    šah. dati šah mat dare scacco matto
    teči, kar noge dajo correre a gambe levate
    PREGOVORI:
    obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
    čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
    dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

    B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
    dati se pregovoriti lasciarsi convincere
    ne dajte se motiti non si scomodino!
    pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
    impers. pren. ne dati se non aver voglia
    se mi ne da non ho voglia
    ne daj se! forza! coraggio!
    impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere
  • díhati (-am) | díhniti (-em) imperf., perf.

    1. respirare:
    dihati s pljuči, s škrgami respirare coi polmoni, con le branchie
    dihati skozi nos, usta respirare col naso, con la bocca
    težko dihati respirare a fatica
    globoko, sunkovito dihati respirare profondamente, affannosamente
    dihati kot kovaški meh ansimare, soffiare come un mantice

    2. (izdihavati, izdihniti) espirare

    3. (vdihavati, vdihniti) inspirare

    4. (pihljati, zapihljati) spirare

    5. (živeti, dobro se počutiti) respirare

    6. pren. (živeti, uspevati) respirare:
    težke razmere mu ne dajo dihati le difficili condizioni materiali non lo lasciano respirare
  • gláva (-e) f

    1. testa, capo; šalj. cocuzza, pera, capocchia; nareč. coccia, capoccia:
    glava mu je omahnila la testa gli crollò
    z dlanmi podpirati glavo appoggiare la testa sulle palme
    klobuk sneti z glave togliersi il cappello
    udariti koga po glavi picchiare, colpire qcn. per la testa, sulla testa
    debela, podolgovata glava testa grossa, oblunga
    svinjska, telečja glava testa di maiale, di vitello
    glava iz mavca testa di gesso
    glava me boli ho mal di testa, mi duole la testa
    zavrtelo se mu je v glavi sentì, ebbe un capogiro
    umivati si glavo lavarsi la testa
    skočiti v vodo z glavo naprej tuffarsi con la testa in giù
    biti za glavo višji od drugih essere più alto degli altri di una testa
    glavo pokonci su, coraggio
    pren. povesiti, skloniti glavo abbassare, chinare la testa
    odmajati z glavo scrollare il capo
    pren. stisniti glavo med ramena stringersi nelle spalle
    ekon. dohodek na glavo prebivalca reddito pro capite
    imeti toliko glav živine avere tanti capi di bestiame
    bati se za svojo glavo temere per la propria vita
    staviti glavo scommetterci la testa
    pren. odnesti celo glavo salvare la pelle
    na njegovo glavo je razpisana nagrada sul suo capo pende una taglia
    pognati si kroglo v glavo bruciarsi le cervella
    kaj plačati z glavo pagare con la vita
    za glavo mu gre ne va di mezzo la sua vita

    2. pren. (glava pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja) testa, capo:
    rojiti po glavi frullare, ronzare in testa
    ne izgubiti glave (ostati priseben) non perdere la testa
    pog. zmešati glavo dekletu far perdere la testa a una ragazza
    izbiti si iz glave togliersi dalla testa
    pog. vtepsti si kaj v glavo mettersi qcs. in testa
    ne iti v glavo non andare in testa
    stopiti, šiniti, udariti v glavo venire in testa
    zapičiti si kaj v glavo ficcarsi qcs. in testa
    delati po svoji glavi fare di testa propria
    posvetiti se v glavi arrivarci, capire qcs.
    delati z glavo lavorare di testa
    pog. biti bistre, dobre, odprte glave avere buona testa, essere sveglio di cervello
    imeti dobro glavo avere buona testa, imparare con facilità
    imeti trdo glavo essere duro di comprendonio, studiare con difficoltà

    3. pren. (človek glede na značilnosti, umske sposobnosti):
    učena glava studioso, erudito
    visoka glava persona importante; potente; pezzo da novanta
    kronana glava testa coronata

    4. (vodilni človek v kaki organizaciji) capo; cervello:
    glava gibanja il cervello del movimento
    glava družine capofamiglia

    5. (glavi podoben del česa):
    glava kolone testa della colonna
    glava žeblja, vijaka la testa del chiodo, della vite
    glava solate, zeljnata glava cespo di insalata, di cavolo
    glava česna, čebule testa di aglio, di cipolla
    voj. glava rakete ogiva del missile

    6. (naslovni del knjige, časopisa, sestavka) intestazione; testata:
    glava časopisa testata di un giornale
    glava sestavka, pisma intestazione di uno scritto, di una lettera

    7. fiz. (elektromagnetni pretvornik za snemanje, reproduciranje, brisanje električnih signalov na disk ali magnetni trak) testina:
    brisalna glava testina di cancellazione
    čitalna glava testina di lettura
    pisalna glava testina di registrazione

    8. (v pisalnem stroju)
    pisalna glava testina di stampa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    boleti koga glava zaradi česa tormentarsi, crucciarsi per qcs.
    ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove battere la testa; perdere la bussola, la tramontana
    ne imeti ne glave ne repa non aver né capo né coda
    ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
    beliti si glavo s čim rompersi la testa, scervellarsi con qcs.
    pren. (spet) dvigati glave rialzare la testa
    imeti prazno glavo non sapere niente
    imeti glavo polno skrbi avere mille preoccupazioni
    imeti glavo na pravem koncu avere la testa sulle spalle
    nositi glavo naprodaj, v torbi rischiare la testa, la pelle
    nositi glavo pokonci andare a testa alta
    odnesti celo glavo salvare la pelle
    posuti si glavo s pepelom cospargersi il capo di cenere
    tiščati glavo v pesek (kot noj) fare come lo struzzo
    vtakniti glavo v tigrovo žrelo cavalcare la tigre
    znati iz glave sapere a memoria
    zaradi tega ti ne bo krona padla z glave non perderai per questo la tua dignità
    imeti dela čez glavo avere un sacco di cose da fare, avere molto lavoro
    vreči skrbi čez glavo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
    zrasti komu čez glavo non curarsi più dei consigli, degli ammonimenti di qcn. (dei genitori da parte dei figli)
    nakopati si kaj na glavo accollarsi l'onere di qcs.
    svet na glavo obrniti, postaviti capovolgere tutto completamente
    saj nisem na glavo padel, (da bi ...) non sono mica tanto sciocco, stupido (da...)
    postaviti kaj na glavo stravolgere qcs.
    (ne grem, ne naredim) pa če se vsi na glavo postavite (non vado, non lo faccio) doveste farvi in quattro
    ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
    umiti komu glavo dare una lavata di capo a qcn.
    izpuhteti iz glave passare di mente
    priti ob glavo morire ammazzato
    stopiti, zlesti v glavo andare, dare alla testa
    imeti na glavi, na grbi mantenere, aver cura di, aver la responsabilità di
    prijeti se za glavo mettersi le mani nei capelli
    siliti z glavo skozi zid voler raddrizzare le gambe ai cani
    imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
    ne dovoliti, da bi ti po glavi hodili non lasciarsi mettere sotto i piedi
    zgrabiti zadevo pri glavi prendere il toro per le corna
    imeti slamo v glavi avere stoppa nel cervello
    imeti ga malo v glavi essere un po' brillo
    v njegovi glavi je nekaj narobe gli manca qualche rotella
    ne imeti strehe nad glavo essere senza tetto
    biti nov od nog do glave rimpannucciarsi dalla testa ai piedi
    imeti več v mezincu kot kdo v glavi essere di gran lunga superiore a qcn.
    alp. glava cepina testa della piccozza
    anat. mišična glava parte superiore del muscolo
    elektr. magnetna zvočna glava fonorivelatore, pick-up
    etn. lovec na glave cacciatore di teste
    film. filmska glava titoli di testa
    glava sekire testa della scure
    strojn. glava stružnice testa portamandrini
    strojn. frezalna glava testa universale
    strojn. vrtalna glava portapunta
    strojn. glava ojnice, ojnična glava testa di biella
    cilindrska glava, glava motorja testa del cilindro
    glava kovice testa del rivetto
    žel. tirnična glava il fungo della rotaia
    PREGOVORI:
    zob za zob, glavo za glavo occhio per occhio, dente per dente
    vsaka glava svoja pamet tante teste, tanti cervelli; tot capita, tot sententiae
    več glav več ve quattro occhi vedono meglio
    po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue
    riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
  • glédati (-am) imperf. ➞ pogledati

    1. (upirati, usmerjati pogled kam) guardare; stare a vedere, guardare fisso; osservare:
    gledati skozi okno guardare dalla finestra
    gledati film, televizijo guardare un film, la televisione
    pren. gledati kakor tele v nova vrata sgranare, strabuzzare gli occhi
    gledati kakor miš iz bele moke guardare con aria assonnata
    pog. gledati ko zaboden vol avere uno sguardo ebete
    križem gledati essere strabico

    2. (s pogledom izražati kaj) guardare:
    grdo gledati guardare bieco, di traverso
    prijazno gledati guardare affabilmente
    srepo gledati guardare fisso
    zamišljeno gledati guardare con aria pensierosa
    zaljubljeno gledati fare gli occhi di triglia
    zvrha gledati guardare dall'alto in basso

    3. (biti obrnjen kam) essere rivolto verso, dare su:
    okno gleda na ulico la finestra dà sulla strada

    4. (izstopati, moliti, štrleti) sporgere, uscire:
    palec gleda iz čevlja il pollice sporge dalla scarpa
    krilo ji je gledalo izpod plašča di sotto il cappotto si vedeva la gonna
    pren. strah mu je gledal iz oči negli occhi gli si leggeva la paura

    5. (imeti določen odnos do česa) guardare:
    gledati z določenega stališča guardare da una certa visuale
    kritično gledati sodobno družbo guardare con occhio critico alla società moderna

    6. (prisojati čemu pomembnost):
    gledati na badare, pensare a
    ne gledati na stroške non badare a spese
    gledati le na svojo korist pensare solamente al proprio interesse

    7. (delati, da se zgodi zaželeno) vedere; pensare:
    sam naj gleda, da ne bo imel težav veda da solo a non aver rogne

    8. pog. (kazati zanimanje za osebo drugega spola) guardare dietro a:
    je že začela gledati po fantih ha già cominciato a guardare dietro ai giovanotti
    gledati za ženskami correre dietro, star dietro alle donne
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    takega početja ne bom več gledal questo non lo sopporto più
    pren. gledati izpod čela guardare con occhio bieco
    gledati na vsak fičnik lesinare il centesimo
    ne gledati ne na levo ne na desno fare di testa propria; non guardare in faccia a nessuno
    gledati na kaj (paziti, varovati) aver cura di qcs.
    pren. gledati komu na prste non fidarsi di uno
    pren. gledati komu skozi prste chiudere un occhio, lasciar perdere
    pren. gledati smrti v oči trovarsi a tu per tu con la morte
    gledati z drugimi očmi guardare con occhi diversi
    priti kam samo na uro gledat andare in qualche luogo senza combinare niente
    pren. le kam je gledal, ko se je oženil z njo ma dove aveva gli ccchi quando la prese in moglie?
    gledati se kakor pes in mačka essere come cane e gatto, come il diavolo e l'acqua santa
    PREGOVORI:
    podarjenemu konju se ne gleda na zobe a caval donato non si guardano i denti
  • govoríti (-ím) imperf.

    1. parlare:
    govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
    govoriti skozi nos parlare col naso
    govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
    govoriti s težavo parlare con difficoltà
    govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
    govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
    govoriti na pamet parlare a braccio
    afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente

    2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
    kaj govoriš? cosa dici?
    govoriti resnico dire la verità
    govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
    govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
    govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
    govoriti spretno saper parlare
    govoriti o čem parlare di qcs.
    govoriti proti komu criticare qcn.
    pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.

    3. (znati jezik) parlare:
    govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
    govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
    govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano

    4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
    pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
    z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto

    5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
    številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
    pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
    pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
    pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
    govoriti drug čez drugega parlare confusamente
    govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
    pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
    govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
    o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
    (za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
    o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
    pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
    govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
    govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
    govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
    pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
    to govori vam v prid ciò depone a suo favore
    o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
    govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
    govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
    govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
    govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
    govoriti nepovezano sconnettere
    govoriti o nepravem času, preveč straparlare
    govoriti prisiljeno recitare
    govoriti prostaško ruttare
    govoriti s kretnjami parlare a gesti
    govoriti v prispodobah metaforeggiare
    govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
    PREGOVORI:
    kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
    česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
    govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro
  • hotéti (hóčem) imperf. ➞ zahoteti

    1. volere; avere intenzione; aver voglia; desiderare:
    fant hoče biti samostojen il ragazzo vuole essere indipendente

    2. (v zvezi s 'kaj, nič')
    hoteti komu dobro, slabo volere il bene, il male di qcn.
    hoteti, ne hoteti komu kaj volere, non voler fare niente a qcn.

    3. (z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja) stare per, stare + gerundio:
    odpravili smo se, ko je sonce že hotelo (zaiti) za goro partimmo che il sole stava per tramontare, stava tramontando

    4. pog. (v vprašalnem stavku z nedoločnikom izraža možnost, nezmožnost):
    ali čemo iti? vogliamo andare?
    ne vem, če ji čem sporočiti non so se dirglielo
    kako ti čem pomagati, če sam nič nimam? come posso aiutarti se io stesso non ho niente?

    5. (v medmetni rabi s 'kaj' izraža sprijaznjenje z danim dejstvom):
    ukaz je, kaj hočemo è un ordine, niente da fare, che ci possiamo fare
    kaj se hoče, star sem že sono vecchio, che ci posso fare

    6. (v prislovni rabi z oziralnim zaimkom, prislovom izraža neodločnost)
    naj stori, kakor hoče faccia come gli pare, gli aggrada
    naj stane, kar hoče costi quel che costi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    usoda je hotela, da destino volle che
    ta človek ve, kaj hoče è uno che sa cosa vuole
    pog. spodletelo nam je, kaj čemo zdaj ci è andata male, e adesso che si fa?
    o tem noče nič slišati non ne vuol sapere niente
    pren. noge ga niso hotele nositi non riusciva a camminare, le gambe non lo portavano
    pren. novica mu ni hotela v glavo non riusciva a capacitarsi
    ima denarja, kolikor hoče ha soldi a palate
    pren. če tu nismo varni, pa nič nočem qui siamo più che sicuri
    največji slepec je tisti, ki noče videti non c'è maggior cieco di chi non vuol vedere
    več človek ima, več hoče più uno ha e più vuole avere
    kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
    to je moj sorodnik ali, če hočeš (hočete), moj nečak questo è un mio parente, o meglio, o più precisamente, mio nipote
    to moraš napraviti, hočeš nočeš volente o nolente, devi farlo
    hočeš nočeš moraš o mangiare questa minestra o saltare questa finestra
    pren. hoteti z glavo skozi zid volere l'impossibile
    ni se mi hotelo govoriti non avevo (alcuna) voglia di parlare
    hotelo se ji je plesa in petja aveva voglia di ballare e cantare
  • íti (grém)

    A) imperf., perf.

    1. andare:
    gosi so šle druga za drugo le oche andavano una dietro l'altra
    iti z letalom, z vlakom andare in aereo, col treno
    iti k fizerju, k zdravniku andare dal barbiere, dal medico

    2. pog. (premikajoč se pojavljati se iz česa ali kje) andare, venire:
    iz dimnika gre dim dal camino viene il fumo
    iz rane gre kri dalla ferita viene sangue

    3. pog. (teči, delovati) andare, funzionare:
    ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, indietro

    4. (biti speljan, voditi) andare; portare:
    stopnice gredo v klet le scale portano in cantina

    5. impers. (izraža bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo) avvicinarsi; essere a momenti:
    šlo je na jesen in se je že ohladilo si avvicinava l'autunno e si sentiva il freddo

    6. (s prislovnimi določili izraža obstajanje dejanja, kot ga nakazuje določilo) andare, procedere:
    z zdravljenjem gre počasi la terapia procede lentamente

    7. (biti dostopen, razumljiv) andare:
    matematika mu ne gre la matematica non gli va, gli è incomprensibile

    8. pog. (biti določen komu, pripadati) andare:
    določen delež gre podjetju una parte va all'azienda

    9. pog. (miniti, minevati) passare:
    leto je šlo ko blisk l'anno è passato come un lampo

    10. pog. (porabiti, potrošiti se) andare:
    na sto kilometrov gre deset litrov bencina per cento chilometri vanno (si consumano) dieci litri di benzina

    11. impers. andarne:
    gre za življenje in smrt ne va della vita o della morte
    gre mu za čast ne va del suo onore

    12. impers. (izraža istost, opredelitev) trattarsi: tu ni šlo za nesrečo, pač pa za malomarnost non si è trattato di infortunio bensì di negligenza

    13. impers. (izraža nedopustnost česa) non andare + participio:
    tega ne gre podcenjevati la cosa non va sottovalutata

    14. impers. (moči, zmoči) farcela:
    poskušal je vstati, pa ni šlo tentò di alzarsi ma non ce la fece

    15. pog. (z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik) andare:
    vse stori zate, kar zmore, ti pa mu greš nagajati lui fa per te quel che può e tu vai a fargli dispetti
    šole še ni končala, dela še nima, ona pa gre in se poroči non ha ancora finito gli studi, non ha ancora trovato un lavoro e lei va a sposarsi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prišlo je vse, kar leze in gre venne tantissima gente
    pog. kako že gre tista pesem? come va, come fa quella canzone?
    pren. stvari gredo svojo pot le cose vanno normalmente
    pren. priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il ruolo che gli spetta
    pog. staviti grem, da boš spet zamudil scommetto che farai ancora tardi
    pren. iti stvarem do jedra andare fino in fondo a qcs.
    pog. plašč mu gre (sega)
    do kolen il cappotto gli arriva alle ginocchia
    pren. iti do zadnjih meja tentare l'impossibile (costi quel che costi)
    pren. iti do živega toccare nel vivo, pungere sul vivo
    iti hitro od rok (delo) procedere bene, senza intoppi (lavoro)
    iti (molče) čez kaj, preko česa lasciar perdere, andare
    iti (komu) s poti non intralciare qcn.
    iti (komu) z luči non fare ombra a qcn.
    pren. iti h koncu essere moribondo, al lumicino
    pog. pren. iti k hudiču andare in malora
    iti na bolje (zdravje) migliorare
    iti na dno (potopiti se) andare a fondo, affondare
    iti na drobno andare in frantumi (vetro, stoviglie)
    iti na dvoje spaccarsi in due (ciocco)
    pog. pren. iti na jetra, na živce mangiare il fegato, dare ai nervi
    iti (komu) na jok (biti hudo prizadet) venire (a qcn.) da piangere
    iti (komu) na led, na limanice lasciarsi abbindolare, imbrogliare da qcn.
    pren. iti na magistrat, na matični urad, pred oltar sposarsi
    žarg. rib. iti najbolj na muho abboccare la mosca
    pren. iti na nož venire ai ferri corti
    pren. iti (komu) na otročje rimbambire
    pren. iti (komu) na roke dare una mano a qcn., sostenere qcn.
    evf. iti nastran andare al gabinetto, fare i propri bisogni
    evf. iti po gobe, v krtovo deželo, na drugi svet andare all'altro mondo, tirare le cuoia
    pren. iti na ulice scendere in piazza
    pog. pren. iti pod ključ finire in gattabuia
    pog. bolniku gre vse podenj il malato è incontinente, se la fa addosso
    pren. iti pod nož farsi operare
    pren. iti skozi ušesa straziare le orecchie (fischio, urlo)
    iti v cvet fiorire, andare in fiore (lattuga)
    iti v klasje fiorire, accestire (spiga) pren. andare bene, prosperare (affari)
    pren. ne iti v glavo non andare in testa
    iti v denar vendersi bene
    pren. iti v korak s časom stare al passo coi tempi
    evf. iti v leta invecchiare
    škoda gre v milijone i danni si calcolano a milioni
    iti v noge, v glavo (pijača) dare alla testa
    pren. iti v nos sentirsi offeso, saltare (a uno) la mosca al naso
    pren. iti vase rientrare in se
    iti v škodo (komu) averne, soffrirne danno
    iti v zrak saltare in aria
    iti z modo seguire la moda, vestirsi alla moda
    evf. iti s kom amoreggiare, flirtare con
    iti za pogrebom andare al funerale
    pren. iti dol (sonce) tramontare
    pog. iti gor (podražiti se) rincarare
    žarg., šol. iti naprej andare avanti (con la materia), superare la classe
    pren. iti narazen separarsi, divorziare
    pren. iti navzdol andare in rovina, declinare
    iti pokonci (lasje) rizzarsi (capelli)
    pren. iti predaleč s čim esagerare in qcs.
    pog. iti skupaj (blago) restringersi
    ekon. iti v breme essere, andare a carico
    voj. iti v strelce avanzare in ordine sparso
    pren. iti kot namazano andare liscio come l'olio
    iti se solit andare a farsi friggere
    igre iti ven z adutom attaccare con l'atout
    impers. tako ne gre, ne bo šlo così non va
    impers. tesno mi gre za čas, s časom ho pochissimo tempo a disposizione
    impers. trda mu gre za denar è a corto di denaro
    PREGOVORI:
    v tretje gre rado non c'è due senza tre
    prvi dobiček ne gre v mošnjiček una rondine non fa primavera

    B) íti se (grém se) imperf. refl.

    1. (z namenilnikom, s tožilnikom pomeni opravljati kako igro) giocare:
    iti se kartat giocare a carte
    iti se slepe miši giocare a mosca cieca
    iti se ravbarje in žandarje giocare a nascondino
    iti se mance giocare a rimpiattino; pren. fare il doppio gioco

    2. (izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo) pretendere:
    iti se znanstvenika pretendere di essere uno scienziato
    kaj se pa greste! che diavolo fate, combinate!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne iti se slepih miši parlarsi chiaro, mettere le carte in tavola
    pog. ne gre se mi še domov non mi va di andare già a casa
  • izjédati (-am) | izjésti (-jém) imperf., perf.

    1. rodere, rosiccchiare pren. consumare, logorare

    2. scavare:
    reka si je skozi gorovje izjedla globoko strugo il fiume si è scavato nella montagna una gola profonda
  • krásti (krádem)

    A) imperf. ➞ ukrasti

    1. rubare, rubacchiare:
    krasti kot sraka rubare a man salva
    pren. krasti spanec rubare il sonno
    krasti po trgovinah taccheggiare

    2. pren.
    krasti komu čast, dobro ime diffamare, denigrare, screditare qcn.
    pren. bogu čas krasti rubare il pane
    PREGOVORI:
    kdor laže, ta krade la bugia è madre dell'inganno

    B) krásti se (krádem se) imperf. refl. ➞ prikrasti se

    1. venire di soppiatto, avanzare furtivo, strisciare; guardare di sottecchi; filtrare:
    med travo se je kradla žival nell'erba strisciava una bestia
    pogledi so se mu kradli k njej la guardava di sottecchi
    skozi okno se je pričela krasti svetloba la luce filtrava dalla finestra
  • léča1 (-e) f

    1. opt. lente:
    očalne leče lenti da occhiali
    povečevalna leča lente di ingrandimento
    presojati kaj skozi lečo svojih nazorov giudicare qcs. con la lente dei propri principi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    film. časovna leča rallentatore
    dostavna leča lente di regolazione
    elektronska leča lente elettronica
    gorišče leče fuoco della lente
    konkavna (razpršilna)
    leča lente concava, divergente
    konveksna (zbiralna)
    leča lente convessa, convergente
    kontaktne leče lenti a contatto
    nastavljalna (naravnalna)
    leča lente messa a fuoco

    2. anat. lente, cristallino; petr. strato lenticolare
  • lésti (lézem) imperf.

    1. strisciare (rettile, lumaca);
    lesti na drevo arrampicarsi sull'albero

    2. pren. arrancare, avanzare lentamente, faticosamente:
    alpinist leze proti vrhu gore l'alpinista avanza lentamente verso la cima della montagna

    3. scorrere, colare (sudore, lacrime)

    4. andare:
    lesti ko polž andare a passo di lumaca
    lesti po vseh štirih andare carponi

    5. pren. (prodirati, riniti, prihajati) uscire, spuntare; penetrare, filtrare:
    iz razpok je lezla voda l'acqua usciva dalle fessure
    prva travica že leze iz zemlje la prima erbetta sta già spuntando dalla terra
    jutranja svetloba leze skozi okna la luce mattutina filtra dalle finestre

    6. cascare

    7. diffondersi, propagarsi:
    utrujenost leze po vsem telesu la stanchezza si propaga per tutto il corpo

    8. (počasi se bližati) andare; calare; sprofondare:
    lesti proti sedemdesetim andare verso la settantina
    lesti v dolgove sprofondare nei debiti

    9. pren. (počasi minevati) passare, scorrere lento (ore, tempo)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prišlo je vse, kar leze in gre è venuta tantissima gente
    od presenečenja so mu oči lezle iz jamic dallo stupore strabuzzò gli occhi
    sonce leze izza hriba, za hrib il sole sorge, tramonta dietro la montagna
    hiša leze na kup la casa è fatiscente
    lesti na kup (od žalosti, obupa) disperare
    lesti vkup (od lakote) crollare (dalla fame)
    lesti na oči (spanec) appesantire le palpebre
    lesti na prsi (glava) reclinare sul petto
    lesti v glavo (vino) dare alla testa
    lesti v dve gube incurvarsi, piegarsi (dalla vecchiaia)
    lesti v hrib (cesta) arrampicarsi, inerpicarsi sul monte
    lesti v kosti (strah) prendere paura, impaurirsi
    lesti v leta invecchiare
    pog. vulg. lesti nekam, v rit, v zadnjico komu adulare qcn., vulg. leccare il culo a qcn.
    lesti narazen (blago) essere logoro
    lesti narazen (lice, od zadovoljstva) allargarsi in un sorriso di soddisfazione
    lesti narazen (propadati) andare in rovina
    lesti skupaj (oči) chiudersi dal sonno
    žarg. šol. komaj lesti passare la classe a malapena, essere un cattivo scolaro
  • letéti (-ím) imperf.

    1. volare:
    divje gosi letijo v klinu le oche selvatiche volano a cuneo
    vesoljska ladja leti proti luni l'astronave vola verso la luna
    pilot leti vsak teden na progi Ljubljana—Dunaj il pilota vola settimanalmente sulla linea Lubiana—Vienna
    leteti čez trasvolare

    2. (premikati se zaradi sunka, odriva) volare:
    izpod kladiva letijo iskre di sotto l'incudine volano le scintille
    krogle letijo z vseh strani le pallottole fischiano da tutte le parti

    3. pren. pog. (teči, hiteti) volare, correre:
    letim po knjigo v knjigarno corro in libreria a prendere il libro

    4. (hitro minevati) volare:
    čas leti il tempo vola

    5. (biti izključen, odpuščen) essere espulso, licenziato

    6. leteti na pren. essere diretto, rivolto, alludere a, riguardare qcn., qcs.:
    očitki letijo name i rimproveri sono rivolti a me
    pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo le recriminazioni degli acquirenti sono dirette al pessimo servizio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na sestanku so letele tudi ostre besede alla riunione sono volate anche parole grosse
    kadar je razburjena, ji vse leti iz rok quand'è eccitata, le casca tutto dalle mani
    ko je šel po cesti, so vsi klobuki leteli z glav quando passava per la strada tutti si toglievano il cappello
    vse že leti na kup tutto va in rovina
    pren. denar mu kar leti na kup fa soldi a palate
    vpila je, da je vse skupaj letelo strillava come un'ossessa
    misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela aspettarsi che la manna piova in bocca
    pero mi kar leti po papirju la penna vola sulla carta
    leteti vsevprek (npr. šale) volare, sprizzare
    leteti narazen (npr. voz) sfasciarsi
    pog. leteti stran (omet) staccarsi, cadere
    žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo fischiava così forte da rompere i timpani
    PREGOVORI:
    enaki ptiči skupaj letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari
  • ljubézen (-zni) f

    1. amore:
    ljubezen se vname, gori, ugasne l'amore divampa, arde, passa
    izpovedati, odkriti, priznati (komu) ljubezen dichiarare, svelare, confessare l'amore (a qcn.)
    čista, globoka, goreča, prava, skrita, strastna, zvesta ljubezen amore puro, profondo, ardente, vero, segreto, passionale, fedele
    čutna, duhovna, platonična ljubezen amore sensuale, spirituale, platonico
    petošolska ljubezen primo amore
    ljubezen na prvi pogled colpo di fulmine
    lezbična, svobodna ljubezen amore lesbico, libero

    2. amore, affetto:
    bratovska, materinska, očetovska ljubezen amore fraterno, materno, paterno
    domovinska ljubezen, ljubezen do domovine amor di patria
    ljubezen do živali amore per gli animali

    3. ljubezen do amore di, passione per:
    ljubezen do glasbe, gledališča, knjig passione per la musica, il teatro, i libri
    ljubezen do dela, do denarja amore del lavoro, avidità di guadagno

    4. (dobri odnosi) amore:
    ljubezen do bližnjega amore del prossimo
    evf. kupljena ljubezen amore mercenario, venale
    evf. služabnica ljubezni sacerdotessa di Venere, prostituta
    rel. ljubezen do Boga amore di Dio
    rel. vera, upanje, ljubezen fede, speranza, carità
    bot. goreča ljubezen licnide (Lychnis chalcedonica)
    PREGOVORI:
    ljubezen je bolezen grande amore, grande dolore
    ljubezen gre skozi želodec l'amore passa per lo stomaco
    ljubezen je slepa l'amore è cieco
    stara ljubezen ne zarjavi il primo amore non si scorda mai
    sreča v igri, nesreča v ljubezni chi è fortunato in gioco è sfortunato in amore
  • metáti (méčem)

    A) imperf. ➞ zmetati, vreči

    1. gettare, lanciare, buttare, scaraventare, scagliare:
    metati bombe, kamne gettare, lanciare bombe, sassi
    metati kovance gettare le monetine
    metati karte, kocke giocare a carte, a dadi
    metati mostove v zrak far saltare (in aria) i ponti
    vulkan je metal (bruhal)
    žarečo magmo il vulcano eruttava magma incandescente

    2. sbattere (qua e là); nareč.
    meče ga božjast ha attacchi di epilessia

    3. mandare, trasferire

    4. pren. gettare sulla carta, sulla tela, scrivere frettolosamente, abbozzare:
    metati skice na platno gettare abbozzi sulla tela

    5. metati oči, pogled na pren. gettare sguardi, occhiate a; guardare, sogguardare:
    že dolgo meče oči na sosedovo njivo è da molto che ha messo gli occhi sul campo del vicino

    6. pren. (z glagolskim samostalnikom)
    metati očitke na rinfacciare a
    metati kletvice, psovke lanciare ingiurie, improperi, ingiuriare
    metati žarke, luč illuminare
    metati nasmeške, poklone na levo in desno lanciare sorrisi, fare inchini a destra e a manca
    nasprotovanje ga meče v bes, obup qualsiasi opposizione lo fa andare in bestia, lo fa disperare

    7.
    metati čudno luč na gettare una strana luce su
    metati senco turbare, gettare ombra su
    metati sum na far sospettare di

    B) metáti se (méčem se) imperf. refl.

    1. azzuffarsi, battersi con

    2. (hitro, sunkovito ulegati se) gettarsi (a terra);
    metati se k nogam prostendersi, prosternarsi

    3. precipitare (cascata)

    4. pren. gettarsi contro, addosso a
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bibl. metati bisere svinjam gettare le perle ai porci
    pren. metati blato na koga gettare fango su qcn.
    pren. kot bi metal bob ob steno tutto inutile, niente da fare
    metati denar skozi okno, stran buttar via i soldi, scialacquare
    pog. pren. metati hrano vase ingollare il cibo
    prilizovati se, sicer pa metati kamne na koga volto di miele, cuore di fiele
    pren. metati komu pesek v oči gettare a qcn. fumo negli occhi
    metati poker giocare a poker
    pren. metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
    metati trnek pescare con l'amo
    metati iz postelje buttar giù dal letto
    metati iz službe licenziare
    metati iz stanovanja sfrattare
    pren. metati koga na cesto gettare qcn. sul lastrico
    metati se na kolena pred kom gettarsi in ginocchio davanti a qcn.
    trg. metati na trg lanciare sul mercato
    metati se komu pod noge sottomettersi al volere di qcn.
    metati kaj pod nos, v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
    metati se komu v naročje cercare di ingraziarsi qcn.
    pren. metati na izpitih bocciare agli esami
    metati se za vsako žensko correre dietro alle gonnelle, essere un donnaiolo
    metati se komu okrog vratu abbracciare qcn.
    šport. metati avt rimettere in gioco la palla
    šport. metati disk, kopje lanciare il disco, il giavellotto
    vulg. metati si ga na roko marturbarsi; pog. farsi una sega
  • motnjáva (-e) f

    1. torbidezza, intorbidamento; offuscamento

    2. ekst. velo:
    gledati skozi motnjavo solz guardare attraverso un velo di lacrime

    3. redko disturbo