Franja

Zadetki iskanja

  • sicèr

    A) konj.

    1. altrimenti, se no:
    brž mi pomagaj, sicer bo prepozno aiutami subito, se no sarà troppo tardi

    2. peraltro, altrimenti:
    za konec tedna kam odidemo, sicer pa smo zmeraj doma per il fine settimana andiamo da qualche parte, altrimenti siamo sempre in casa

    3. ○, comunque:
    sicer je šlo težko, pa smo se le sporazumeli non è stato facile, ma infine siamo addivenuti a un accordo

    4. in sicer e cioè, e precisamente:
    kosti se med seboj stikajo na tri načine, in sicer: s šivi, s hrustancem in s sklepi le ossa connettono fra loro in tre modi, e precisamente: con suture, cartilagini e giunture

    B) adv.

    1. altrimenti:
    lepo je, če se ljudje, ki skupaj delajo, tudi sicer razumejo è bello se gli individui che lavorano insieme s'intendano anche altrimenti

    2. (za izražanje pridržka) peraltro, comunque:
    strokovnjak sicer ni, vendar marsikaj zna non è un esperto, ma sa comunque tante cose
  • dúh (-á) m

    1. spirito:
    delo človeškega duha opera dello spirito umano
    lepa je in polna duha è bella e piena di spirito
    (miselna, značajska lastnost) kritičen duh spirito critico
    (nadarjenost, sposobnost) umetniški, trgovski duh talento artistico, bernoccolo per gli affari
    preroški duh spirito profetico

    2. (človek glede na miselne, značajske lastnosti) spirito; ingegno:
    analitičen duh spirito analitico
    nemiren duh spirito irrequieto

    3. (splošna miselna, nazorska značilnost) spirito:
    spreminja se duh časa sta mutando lo spirito del tempo
    biti vzgojen v svobodoljubnem duhu essere educato in spirito libertario
    spoštovati duh, ne črko zakona della legge rispettare lo spirito, non la lettera

    4. (splošno razpoloženje) spirito; atmosfera:
    tekmovalen duh spirito agonistico
    odnosi med državama se razvijajo v prijateljskem duhu i rapporti fra i due paesi sono improntati a uno spirito di amicizia
    srečanje je potekalo v duhu medsebojnega razumevanja l'incontro si svolse in uno spirito di reciproca comprensione

    5. mitol., rel. spirito; fantasma; demone:
    dobri in zli duhovi spiriti buoni e maligni
    rel. Bog je duh Dio è spirito
    hudobni duh lo spirito maligno, il maligno, il demonio
    nebeški duhovi gli spiriti celesti, gli angeli
    hiša duhov la casa dei fantasmi
    izganjati duhove esorcizzare

    6. rel. anima

    7. filoz. spirito:
    duh in materija lo spirito e la materia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    duh se mu je omračil ha perduto il lume della ragione, è uscito di senno
    bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
    dvigniti duha vojakom risollevare il morale, lo spirito dei soldati
    biti v duhu pri kom essere con uno in spirito
    biti nekoga zli duh essere l'anima nera di qcn.
    bolan na duhu malato di mente
    iron. ubog na duhu povero di spirito
    etn. ura duhov l'ora degli spiriti, mezzanotte
    filoz. absolutni duh lo spirito assoluto
    rel. sveti Duh lo Spirito Santo
  • in konj.

    I.

    1. (za vezanje dveh istovrstnih členov) e:
    oče in sin padre e figlio

    2. (za vezanje dveh sorodnih pojavov v pomensko enoto) e:
    čast in slava onore e gloria

    3. pren. (pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje) e:
    tisoči in tisoči migliaia e migliaia
    spet in spet sempre di nuovo
    krog in krog tutt'intorno

    4. (za seštevanje) più, e:
    ena in dva je tri uno più due fa tre, uno e due fa tre

    5. (za stopnjevanje) e:
    pozdrav vsem in posebno tebi saluti a tutti e specie a te

    6. ta in ta, tak in tak, toliko in toliko:
    gospod ta in ta il signor tal dei tali
    rad bi tako in tako knjigo vorrei un libro così e così
    treba bo toliko in toliko denarja occorrono tanti (e tanti) soldi

    7. pren. (za izražanje nepričakovanega nasprotja) e, eppure:
    mlad in tako pokvarjen così giovane e così viziato

    8. in sicer, in to (za dopolnjevanje prej povedanega) e, ma:
    večkrat se razjezi, in to brez vzroka spesso si arrabbia (ma) senza vero motivo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    noč in dan delati lavorare notte e giorno
    pren. prigovarjajo mu, on pa ne in ne cercano di persuaderlo, e lui duro

    II. (v vezalnem priredju)

    1. (za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporedje) e:
    fant hodi samo v kino in gleda televizijo in bere stripe il ragazzo non fa che andare al cinema, guardare la TV e leggere i fumetti

    2. pren. (za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto) e:
    to ga grize in peče ciò gli rimorde e brucia

    3. (pri ponavljanju istega povedka za izražanje intenzivnosti dejanja) e:
    ni in ni hotel odnehati non volle e non volle smettere

    4. (za izražanje namena) e:
    pojdi in zapri vrata va' e chiudi la porta

    5. (za izražanje nepričakovanega, za izražanje nasprotja s povedanim) e, ma, (e) invece:
    to more ugotoviti zdravnik in še ta težko questo può dirlo il medico e pure lui difficilmente
    ti odhajaš in jaz ostajam sam tu vai, io (invece) resto

    6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e (così), e (perciò):
    sonce zahaja in otroci morajo domov il sole sta tramontando e i bambini devono andare a casa
    odmakni opornik in vse zgrmi na tla togli il sostegno e tutto crolla

    7. (čeprav, četudi) anche se:
    trden ostani, in naj se svet podre tieni duro, (anche se) dovesse crollare il mondo
  • metáti (méčem)

    A) imperf. ➞ zmetati, vreči

    1. gettare, lanciare, buttare, scaraventare, scagliare:
    metati bombe, kamne gettare, lanciare bombe, sassi
    metati kovance gettare le monetine
    metati karte, kocke giocare a carte, a dadi
    metati mostove v zrak far saltare (in aria) i ponti
    vulkan je metal (bruhal)
    žarečo magmo il vulcano eruttava magma incandescente

    2. sbattere (qua e là); nareč.
    meče ga božjast ha attacchi di epilessia

    3. mandare, trasferire

    4. pren. gettare sulla carta, sulla tela, scrivere frettolosamente, abbozzare:
    metati skice na platno gettare abbozzi sulla tela

    5. metati oči, pogled na pren. gettare sguardi, occhiate a; guardare, sogguardare:
    že dolgo meče oči na sosedovo njivo è da molto che ha messo gli occhi sul campo del vicino

    6. pren. (z glagolskim samostalnikom)
    metati očitke na rinfacciare a
    metati kletvice, psovke lanciare ingiurie, improperi, ingiuriare
    metati žarke, luč illuminare
    metati nasmeške, poklone na levo in desno lanciare sorrisi, fare inchini a destra e a manca
    nasprotovanje ga meče v bes, obup qualsiasi opposizione lo fa andare in bestia, lo fa disperare

    7.
    metati čudno luč na gettare una strana luce su
    metati senco turbare, gettare ombra su
    metati sum na far sospettare di

    B) metáti se (méčem se) imperf. refl.

    1. azzuffarsi, battersi con

    2. (hitro, sunkovito ulegati se) gettarsi (a terra);
    metati se k nogam prostendersi, prosternarsi

    3. precipitare (cascata)

    4. pren. gettarsi contro, addosso a
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bibl. metati bisere svinjam gettare le perle ai porci
    pren. metati blato na koga gettare fango su qcn.
    pren. kot bi metal bob ob steno tutto inutile, niente da fare
    metati denar skozi okno, stran buttar via i soldi, scialacquare
    pog. pren. metati hrano vase ingollare il cibo
    prilizovati se, sicer pa metati kamne na koga volto di miele, cuore di fiele
    pren. metati komu pesek v oči gettare a qcn. fumo negli occhi
    metati poker giocare a poker
    pren. metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
    metati trnek pescare con l'amo
    metati iz postelje buttar giù dal letto
    metati iz službe licenziare
    metati iz stanovanja sfrattare
    pren. metati koga na cesto gettare qcn. sul lastrico
    metati se na kolena pred kom gettarsi in ginocchio davanti a qcn.
    trg. metati na trg lanciare sul mercato
    metati se komu pod noge sottomettersi al volere di qcn.
    metati kaj pod nos, v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
    metati se komu v naročje cercare di ingraziarsi qcn.
    pren. metati na izpitih bocciare agli esami
    metati se za vsako žensko correre dietro alle gonnelle, essere un donnaiolo
    metati se komu okrog vratu abbracciare qcn.
    šport. metati avt rimettere in gioco la palla
    šport. metati disk, kopje lanciare il disco, il giavellotto
    vulg. metati si ga na roko marturbarsi; pog. farsi una sega
  • nêsti (nêsem)

    A) imperf. ➞ nositi

    1. portare:
    nesti kovček portare la valigia
    nesti otroka k zdravniku portare il bambino dal medico
    nesti denar na banko portare i soldi in banca
    veter nese pesek več sto kilometrov daleč il vento porta la sabbia centinaia di chilometri lontano
    nesti komu veselo novico portare a uno una buona notizia
    nesti kozarec k ustom portare il bicchiere alle labbra
    top nese daleč il cannone porta lontano, ha una lunga portata

    2. pren. (biti boljši, sposobnejši) battere:
    kot govornik nese vsakega advokata come oratore batte qualsiasi avvocato
    ni več mlada, vendar nese vsako dekle non è più giovanissima eppure batte qualsiasi ragazzina

    3. pog. (dajati, prinašati koristi) rendere, essere redditizio:
    gostilna dobro nese l'osteria rende bene

    4. (izločati jajca) fare le uova
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. moral je popustiti, sicer bi ga nasprotniki nesli dovette cedere altrimenti gli avversari l'avrebbero battuto
    leseni most bo težko nesel tako težo il ponte di legno difficilmente sopporterà un peso tanto grande
    noge ga več ne nesejo le gambe non lo sorreggono, non lo reggono più
    šel je, kamor so ga noge nesle se ne andò dove lo portava il caso
    teči, kolikor noge nesejo correre a gambe levate
    kamor oči nesejo, so sama polja tutt'intorno una distesa di campi
    jahali so, kot bi jih veter nesel galoppavano veloci come portati dal vento
    nesti glavo, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
    nesti tekmece za ... točk battere gli avversari di... punti
    nesti koga k večnemu počitku seppellire qcn.
    nesti skrivnost s seboj v grob portare il segreto con se nella tomba
    kar sliši, nese naprej ciò che sente corre a spifferarlo
    pog. nesti ga dosti sopportare bene l'alcol
    nesti na nosilih barellare

    B) nêsti se (nêsem se) imperf. refl.

    1. incedere

    2. muoversi, spostarsi

    3. diffondersi, spargersi
  • oprávek (-vka) m

    1. faccenda, lavoro, impegno, affare; incombenza:
    hoditi, iti po opravkih avere faccende da sbrigare
    imeti dosti opravkov avere un monte di impegni

    2. pl. opravki lavoro, impegni:
    opravki čuvaja il lavoro di custode
    poklicni opravki impegni professionali

    3. pren.
    imeti opravka s kom aver da fare con, occuparsi di
    imeti opravka s policijo aver da fare con la polizia
    pustite ga, sicer boste imeli opravka z mano lasciatelo stare, se no avrete da fare con me
    imeti veliko opravka s kuho occuparsi di cucina
    kaže, da imamo opravka s tatvino sembra trattarsi di furto

    4. pren.
    dati opravka komu procurare guai, fastidi a qcn., avere guai con qcn.
    fant ti bo še dal opravka avrai ancora guai col ragazzo
    hči si da opravka s sosedovim fantom la figlia se la vede col figlio del vicino
  • razuméti (-úmem) | razumévati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. capire, comprendere, intendere, afferrare:
    razumeti pojem afferrare un concetto
    dati razumeti dare a intendere
    razumeti napak fraintenere

    2. (imeti pozitiven odnos do koga) capire:
    razumeti mladostnika capire l'adolescente

    3. (biti sposoben dojeti) capire:
    angleško sicer razume, govoriti pa ne zna l'inglese lo capisce ma non lo parla
    matematike prav nič ne razumem non capisco niente di matematica

    4. (v medmetni rabi izraža podkrepitev) capire:
    ostal boš doma, razumeš? tu resterai a casa, intesi?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    razumeti na mah comprendere a volo
    ne razumeti šale non stare allo scherzo
    kako naj to razumem? come ho da intenderlo?
    ne razumi me napak, ne razumite me napak non avertela, non abbiatela a male

    B) razuméti se (-úmem se) perf. refl.

    1. intendersi; andare d'accordo:
    v družini se lepo razumeti andare d'accordo in famiglia

    2. razumeti se na intendersi di, essere conoscitore di:
    na politiko se ne razumem di politica non m'intendo
    razumeti se na kaj kot zajec na boben non capirci un'acca

    3. (v medmetni rabi izraža, da česa ni treba posebej pojasnjevati) s'intende, chiaro:
    vsi pridemo, se razume veniamo tutti, s'intende
    govorim o njem, da se razumeva è di lui che parlo, chiaro!
  • slàb (slába -o)

    A) adj.

    1. cattivo; brutto:
    slab človek uomo cattivo
    slab spomin cattiva memoria
    slab zrak aria cattiva
    slabo vreme tempo brutto, cattivo
    slaba navada brutto vizio
    slaba vest cattiva coscienza
    slaba roba merce cattiva, scadente
    slab posel un cattivo affare
    slabo obnašanje cattive maniere
    biti slabe volje essere di cattivo umore
    pren. biti na slabi poti essere su una cattiva strada
    zahajati v slabo družbo frequentare cattive compagnie

    2. scarso, modesto, brutto:
    slabe novice brutte notizie
    slabo znamenje brutto segno
    slaba vidljivost scarsa visibilità
    slaba letina raccolto scarso
    v slabi uri bo delo končano il lavoro sarà finito in un'ora scarsa

    3. (onemogel, slaboten, nebogljen) debole, malaticcio, cagionevole:
    bolnik je še slab il malato è ancora debole

    4. (ki ne ustreza, ki dosega nizko stopnjo) debole, scarso:
    slaba luč luce debole, scarsa
    pihal je slab veter soffiava un vento debole
    kuhati na slabem ognju cuocere su fuoco debole

    5. pren. (z nikalnico, ki mu določa pozitivno lastnost) cattivo, male:
    po naravi ni slab človek di natura non è cattivo
    to ni slab predlog la proposta non è male
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. poznati koga kot slab denar conoscere uno come le proprie tasche
    pren. priti na slab glas acquisire cattiva fama; venire in discredito
    biti na slabem glasu (v tisku) godere di cattiva fama, di cattiva reputazione, avere una cattiva stampa
    pren. imeti slabo glavo studiare con difficoltà
    pren. biti v slabi koži stare, sentirsi male
    med. imeti slabo kri essere anemico
    imeti slabo vest sentirsi rimordere la coscienza
    pren. stati na slabih nogah stare su basi fragili
    bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte ma la carne è debole
    igre slaba karta scartina
    slaba izgovorjava storpiatura; cattiva pronuncia
    med. slaba prebava dispepsia
    slaba razvitost rachitismo
    slaba roba paccottiglia
    pren. slaba stran il debole
    slaba vzgoja diseducazione
    slab okus malgusto; cattivo gusto
    slaba ocena voto di demerito; cattivo voto
    slab slikar imbrattatele
    lov. slab strelec spadellatore
    slabo delovanje, funkcioniranje disservizio; cattivo funzionamento
    muz. slabo igranje strimpellamento
    PREGOVORI:
    petek, slab začetek né di Venere né di Marte né si sposa, né si parte
    po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue

    B) slábi (-a -o) m, f, n
    pomagal je dobrim in slabim soccorse i buoni e i cattivi
    pren. slaba mu kaže le prospettive non sono rosee
    slaba mu prede è nei guai, in difficoltà
    storil je več dobrega kot slabega fece più bene che male
    če si brez dela, si na slabem se non hai lavoro, la ti va male
    bolezen se mu je obrnila na slabše la malattia è peggiorata
  • stréti (strèm) perf.

    1. schiacciare; spaccare, spezzare, schiantare:
    streti lešnike, orehe schiacciare nocciole, noci

    2. pren. spezzare, annientare:
    streti sovražnikov odpor spezzare la resistenza nemica

    3. pren. spezzare, annichilire, distruggere:
    bridkost, nesreča, obup strejo človeka l'amarezza, la disgrazia, la disperazione spezzano, distruggono l'uomo

    4. agr. scotolare (il lino)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. spravi se, sicer ti strem kosti vattene, se no ti spacco le ossa
    pren. streti okove spezzare le catene
    pren. streti trd oreh rompere un osso duro
    pren. streti komu srce spezzare il cuore a qcn.
    streti koga v prah annientare, polverizzare qcn.
  • zaoráti (-ôrjem) | zaorávati (-am) perf., imperf.

    1. (cominciare ad) arare

    2. sviare dal campo (arando)

    3. pren. solcare:
    ladja je zaorala po vodi la nave solcava il mare

    4. (podorati) sovesciare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ubogaj, sicer bova zaorala ubbidisci, se no le prendi
    pren. zaorati ledino na nekem področju essere il pioniere in un certo campo
Število zadetkov: 10