sodíti (-im) imperf.
1. giudicare, processare:
soditi po zakonu, pravično giudicare secondo la legge, secondo giustizia
soditi komu, koga processare qcn.
soditi zborno giudicare collegialmente
množica je sama sodila morilcu la folla linciò l'assassino
2. šport. arbitrare, dirigere in qualità di arbitro, esser arbitro:
soditi nogometno tekmo dirigere una partita di calcio
3. giudicare, valutare:
čas edino pravično sodi il tempo giudica equanime
soditi človeka po videzu giudicare uno dalle apparenze
4. ritenere, dedurre:
arheologi sodijo, da je najdba stara dva tisoč let gli archeologi ritengono che il reperto risalga a duemila anni fa
5. rientrare, dover stare; stare bene; appartenere; esser di competenza:
v opremo alpinista sodi tudi cepin fra gli attrezzi dell'alpinista rientra anche la piccozza
živila sodijo v shrambo i viveri vanno messi nella dispensa
ta človek ne sodi v našo družbo costui non sta bene nella nostra compagnia
mož sodi v starejšo generacijo costui appartiene alla generazione anziana
to ne sodi v mojo pristojnost ciò non è di mia competenza
povedati komu, kar mu sodi dire a uno ciò che si merita
Zadetki iskanja
- kopíto (-a) n
1. vet. zoccolo:
klopotanje, peketanje kopit scalpitio
obrezati kopito tagliare lo zoccolo
zool. konjsko morsko kopito spondilo (Spondylus gaederopus)
2. obrt. forma per calzature:
čevljarsko kopito tendiscarpe
kopito za škornje gambale
dati čevelj na kopito mettere le scarpe sulla forma
pren. delati vse po istem kopitu fare tutto allo stesso modo
pren. soditi vse po istem kopitu considerare tutti, tutto alla stessa stregua; fare d'ogni erba un fascio
3. calcio (di arma da fuoco); incalciatura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
človek starega kopita uomo di vecchio stampo
pren. pobrati šila in kopita fare fagotto, svignarsela - kòš (-a) m
1. gerla:
agr. gnojni koš carro del letame
pren. star. reven kakor Lahov koš povero in canna
2. cesta, cesto; canestro, paniere:
koš za papir cestino (della carta straccia)
3. (pletena posteljica za dojenčka) cestino
4. anat.
prsni koš cassa, gabbia toracica
5. šport. canestro, cesto:
metati, streljati na koš tirare a canestro
zadeti koš realizzare, fare un canestro, andare a canestro
6. navt. (jamborni koš) coffa
7. žarg. mont.
dvigalni koš gabbia (di estrazione)
8. (velika količina) mucchio; palata:
na koše a mucchi, a palate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco
metati vse v en, v isti koš fare d'ogni erba un fascio
ne soditi v isti koš non essere uguali
romati v koš essere cestinato
agr. koš (pri stiskalnici) tino (della pressa)
čeb. koš (pleten čebelji panj) arnia intrecciata
zool. koš (ogrodje glavoprsja rakov) gabbia toracica (dei gamberi)
gozd. drevesni koš chioma (dell'albero)
avt. prekucni koš cassone ribaltabile
teh. sesalni koš succhieruola - krívo adv. storto, tortuosamente; male:
krivo soditi malgiudicare - negatívno adv. negativamente:
negativno oceniti criticare
negativno soditi o čem dequalificare qcs. - obràz (-áza) m
1. faccia, viso, volto:
suh, okrogel obraz viso magro, paffuto
bled obraz volto pallido
grd, lep, fotogeničen obraz volto brutto, bello, fotogenico
2. (izraz) volto, viso; pren. aria:
kaj pomeni ta zaskrbljen obraz? che cos'è quell'aria preoccupata?
boječ, plah obraz volto timido
hud, jezen obraz volto adirato
nesrečen, začuden, zadovoljen obraz volto infelice, meravigliato, soddisfatto
3. pren. volto; fisionomia; immagine; sembiante:
pokazati na obrazu far sembiante di
Zemlja spreminja svoj obraz la Terra cambia la propria fisionomia
obraz se mu je podaljšal, razjasnil fece una smorfia, si schiarì in volto
obraz se mu je omehčal, zmračil si schiarì, si oscurò in volto
obraz se mu je smejal rideva, sorrideva
delati obraze fare smorfie
delati kisel obraz storcere la faccia (dal disappunto)
pokazati svoj pravi obraz mostrare il proprio vero volto
lagati v obraz mentire spudoratamente
metati kaj komu v obraz rinfacciare qcs. a qcn.
pog. pljuniti komu v obraz disprezzare qcn.
ne moči pogledati v obraz non poter guardare in volto
v obraz povedati komu dire in faccia a qcn.
kri mu je udarila v obraz il sangue gli andò alla testa
zreti smrti v obraz guardare la morte in faccia
soditi ljudi po obrazu giudicare la gente dall'apparenza
človek z dvema obrazoma persona ambigua
med. hipokratični obraz facies ippocratica - paraméter (-tra) m
1. mat. parametro
2. pren. parametro, punto di riferimento, criterio di giudizio:
soditi po nekem parametru giudicare secondo un parametro - poštévanka (-e) f abbaco, tavola pitagorica:
pren. soditi v poštevanko nečesa essere l'abbicì di qcs. - se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.
I.
1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
(za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
vzemite me s seboj prendetemi con voi
po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra
2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé
3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
to se razume samo po sebi lo si intende di per sé
4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samega sebe poln človek individuo pieno di sé
vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
biti sam sebi v nadlego essere di malumore
pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
prekositi samega sebe superare sé stesso
ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
biti ves iz sebe essere fuori di sé
ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
imeti koga okoli sebe avere compagnia
priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
spraviti vase mangiare
klicati vsakega zase chiamare uno per uno
obdržati zase tenere per sé, non confidare
šport. biti razred zase essere nettamente superiore
druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
misliti pri sebi pensare dentro di sé
imeti kaj v sebi avere qcs. innato
imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso
II. se (kot morfem)
1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
bahati se vantarsi
bati se temere
kujati se fare il broncio
lotiti se česa accingersi a
ozirati se voltarsi
smejati se ridere
usesti se sedersi, sedere
zavedati se essere conscio
bleščati se scintillare, brillare
oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi
2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
govori se si dice
piše se si scrive
3. (za izražanje trpnega načina) si:
trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
blago se dobro prodaja la merce si vende bene
4. (za izražanje brezosebnosti) si:
dani se si fa giorno
5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
kolca se mi mi vengono i rutti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco
III. si (kot morfem)
1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
drzniti si osare
opomoči si riprendersi
prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo
2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
peti si cantare
žvižgati si fischiare, fischiettare
misliti si pensare (dentro di sé)
ne moči si kaj non poter non
dajati si opravka darsi da fare - strógo adv. severamente, strettamente, rigorosamente:
jur. strogo zaupno top-secret; riservato
rel. strogo pobožen osservante
pren. strogo soditi sindacare, giudicare severamente - úpati (-am)
A) imperf. sperare, confidare; aspettarsi, aspettare (fiducioso):
upati na ozdravitev sperare nella guarigione
upati na pomoč aspettarsi aiuto
B) úpati si, se (-am si, se) imperf. refl.
1. ardire, arrischiare, azzardarsi; avventurarsi:
ni si upal oporekati non ardiva protestare
upati si na odprto morje avventurarsi in mare aperto
2. (drzniti si) permettersi; presumere:
kako si upate? come si permette?
upa si soditi o nas presume di poterci giudicare
3. osare:
upam si trditi oso affermare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
knjiž. ne upati si peritarsi
nisem si upal motiti te mi peritavo disturbarti - vnánjost (-i) f (zunanjost) esterno, esteriorità; facciata:
vnanjost stavbe l'esterno della casa
soditi po vnanjosti giudicare dalla facciata - zunánji (-a -e)
A) adj.
1. esterno, esteriore; difuori, disopra:
zunanji zidovi stavbe muri esterni dell'edificio
med. zunanje poškodbe lesioni esterne
zunanji del obleke il disopra di un abito
anat. zunanja spolovila genitali esterni
zunanje moško, žensko spolovilo pene, vulva
2. (ki je na prostem) esterno, esteriore:
zunanja temperatura temperatura esterna
prilagoditi se zunanjim razmeram adattarsi alle condizioni esteriori
3. (ki je zunaj mej kake države) estero, straniero; esterno:
zunanji sovražniki države il nemico esterno del Paese
zunanja politika, trgovina commercio estero, politica estera
minister za znanje zadeve ministro degli (Affari) Esteri
4. (ki ni iz določene skupnosti) esterno:
zunanji gojenci (allievi) esterni
zunanji sodelavci collaboratori esterni
5. (ki se na zunaj vidi, zazna) esteriore, estrinseco; verbale, apparente:
zunanji mir pace esteriore
veselje je bilo le zunanje la gioia era soltanto apparente
zunanja zveza legame verbale
zunanja formalnost cerimonia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. zunanja oploditev fecondazione esterna
avt. zunanja plast avtomobilske gume battistrada
voj., hist. zunanja utrdba rivellino
navt. zunanja zaščitna kobilica controcarena
lit. zunanja zgradba (dela) struttura esteriore (dell'opera letteraria)
geol. zunanje sile forze esogene
fiziol. žleza z zunanjim izločanjem ghiandola esocrina
šol. zunanji gojenec semiconvittore
zunanji hodnik ballatoio
hidr. zunanji jez diga foranea
mat. zunanji kot angolo esterno
voj., hist. zunanji obrambni zid antemurale, barbacane
jur. zunanji morski pas fascia marittima esterna
mat. zunanji pas perimetro
astr. zunanji planet pianeta esterno, superiore
inform. zunanji pomnilnik memoria esterna
film. zunanji posnetki esterni
zunanji sloj superficie
anat. (zunanji) sluhovod meato acustico
obl. zunanji šiv cucitura esterna
pren. zunanji videz veste
biol. zunanji zajedavec ectoparassita
fiziol. zunanje izločanje secrezione esterna
avt. zunanje ogledalo deflettore
pren. zunanje poveličevanje retorica
arhit. zunanje stopnišče scalea
anat. zunanje uho orecchio esterno
B) zunánji (-a -e) m, f, n
soditi človeka po zunanjem giudicare uno dal suo aspetto
/ 1
Število zadetkov: 13