Franja

Zadetki iskanja

  • slušátelj (-a) | -ica (-e) m, f

    1. šol. studente (-essa)

    2. seminarista; partecipante a seminari, convegni e sim.
  • zazídati (-am) | zazidávati (-am) perf., imperf.

    1. murare, chiudere con un muro:
    zazidati okno murare una finestra
    zazidati dovoz chiudere l'accesso con un muro

    2. coprire edificando, costruendo, costruire su:
    kar poprek zazidati obrežje s turističnimi objekti coprire, deturpare indiscriminatamente tutta la costa con impianti turistici

    3. spendere, scialare costruendo case e sim.:
    zazidati v hišo vse prihranke spendere tutti i risparmi nella (costruenda) casa
  • doigráti (-am) | doigrávati (-am) perf., imperf.

    1. finir di suonare; finir di giocare, finire la partita, il gioco:
    doigrati svojo (politično, literarno ipd. )
    vlogo za vedno sparire dalla scena (politica, letteraria e sim.)
    abs. doigrati za vedno sparire di scena

    2. knjiž. pren. gled., film. (izoblikovati) creare, dare una forma compiuta (a una scena, a una parte)
  • dólg (-a -o) adj.

    1. lungo; oblungo:
    dolg hodnik un lungo corridoio
    dolga vrv una lunga fune
    dolga vrsta lunga fila
    imeti dolg obraz avere un viso oblungo
    biti dolg kakor prekla essere lungo come una pertica

    2. (ki traja veliko časa) lungo:
    dolgi zimski večeri le lunghe serate invernali
    dolga bolezen lunga malattia
    dolgo uro ga ni bilo è stato via un'ora intera
    od tedaj so pretekla dolga leta da allora sono passati tanti anni

    3. (za izražanje razsežnosti v času):
    biti dolg durare
    predavanje je lahko dolgo največ 40 minut la conferenza duri al massimo 40 minuti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pejor. imeti dolg jezik avere la lingua lunga
    imeti dolge prste avere le mani lunghe
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco
    narediti dolg obraz mettere il muso, fare il muso lungo
    padel je, kakor je bil dolg in širok cadde lungo disteso
    lingv. dolg samoglasnik vocale lunga
    navt. ladja dolge plovbe nave di lungo corso
    rad. dolgi valovi onde lunghe
    šport. tek na dolge proge (gare di) fondo
    po dolgem iskanju dopo molto cercare
    dolga kava caffè lungo
    dolga večerna obleka abito lungo
    šport. dolg diagonalni predložek cross
    dolgi maraton randonnée
    dolga kolesarska etapa tappone
    dolga podaja allungo
    pog. dolga hoja sgambata, scarpinata
    hist., gled. dolg plašč sirma
    dolga biserna ogrlica cascata di perle
    dolga brada barbone
    obl. dolga halja zimarra, (v srednjem veku) cioppa
    dolga jopa sette ottavi
    dolga suknja giustacuore, (v srednjem veku) guarnacca
    ekst. dolga vrsta processione, teoria, carovana (di veicoli e sim.)
    dolgi (moški) lasje zazzera
    dolgi zalisci favoriti
    obrt. dolgi šiv basta
    dolgo hropenje rantolio
    dolgo zvonjenje scampanellio
    navt. dolgo veslo sensile
    PREGOVORI:
    dolgi lasje, kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
    ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera ogni cosa prima o poi finisce
    dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura
  • grênek | grenák (grênka -o)

    A) adj.

    1. amaro:
    grenek kot pelin amaro come l'assenzio

    2. pren. amaro; triste, (neprijeten) spiacevole; (zbadljiv) mordace:
    grenke solze lacrime amare
    grenka resnica amara verità
    grenek nasmeh sorriso amaro
    grenek očitek rimprovero spiacevole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. izpiti grenko kupo do dna bere l'amaro calice fino alla feccia
    pren. požreti grenko pilulo inghiottire la pillola
    bot. grenka penuša cardamine (Cardamine amara)
    min. grenka sol epsonite
    grenek liker amaricante

    B) grênki (-a -o) m, f, n
    spiti požirek grenkega bere un sorso di amaro
    pren. požreti marsikatero grenko sorbirsi rimproveri, appunti e sim.
    imeti grenko v ustih avere l'amaro in bocca
  • kljúka (-e) f

    1. maniglia (della porta, della finestra)

    2. gancio, uncino

    3. (ukrivljeni del dežnika, palice) manico

    4. žarg. šol. (negativna ocena) insufficiente

    5. (čačka) scarabocchio, sgorbio

    6. redko curva

    7. pejor. spilungone
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    podajati si kljuko venire in tanti
    ne moči kar s kljuke sneti non poter procurare così su due piedi
    pren. obesiti na kljuko appendere al chiodo
    pritiskati na kljuke sollecitare favori (e sim.)
    S kljuka gancio da mattatoio
  • namèn (-éna) m scopo, intenzione, proposito, fine:
    pošten, slab, sovražen namen intenzione buona, cattiva, malevola
    imeti namen, da avere intenzione di, proporsi di
    dobrodelni, obrambni, pedagoški nameni scopi umanitari, difensivi, didattici
    doseči namen, prizadevati si za namen conseguire lo scopo, impegnarsi per il raggiungimento di uno scopo
    pren. namen posvečuje sredstva il fine giustifica i mezzi
    izročiti objekt (tovarno, šolo ipd. )
    svojemu namenu aprire una fabbrica, una scuola e sim.
  • razmérje (-a) n

    1. rapporto; proporzione:
    mehanska energija je v stalnem razmerju s toplotno energijo l'energia meccanica è in costante rapporto con quella termica
    deliti vsoto v razmerju 1:10 dividere una somma in rapporto di 1:10
    biti v sorodstvenem razmerju essere in rapporti di parentela

    2. (kar obstaja med posamezniki, skupinami) relazione, rapporto:
    ljubezensko razmerje relazione amorosa
    imeti razmerje s kom avere una relazione con qcn.

    3. v razmerju do (izraža izhodišče pri opredeljevanju) in rapporto a:
    vsak človek v razmerju do drugih il singolo in rapporto agli altri
    v razmerju in rapporto:
    biti v ustreznem razmerju essere in rapporto adeguato, conforme (alle possibilità, circostanze e sim.)

    4. mat. quoziente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jur. delovno razmerje rapporto di lavoro
    lingv. frekvenčno razmerje med besedami rapporto di frequenza fra le parole
    fiz. kompresijsko razmerje rapporto di compressione
    jur. obligacijsko razmerje rapporto contrattuale
  • števílka (-e) f

    1. numero:
    ura s pozlačenimi številkami un orologio a cifre d'oro
    številka deset il numero dieci, il dieci
    številke in črke numeri e lettere
    zaporedna številka numero progressivo
    številka srečke il numero del biglietto della lotteria
    številka čevljev, obleke il numero delle scarpe, (della taglia) degli abiti
    peljati se s (z avtobusom) številka 5 andare con l'autobus numero 5
    muz. klavirski koncert št. 5 v D-duru concerto per pianoforte n. 5 in re maggiore
    hišna številka numero civico
    serijska, tovarniška številka numero di serie, di fabbrica
    arabske, rimske številke numeri arabi, romani
    nositi čevlje številka 40 portare scarpe numero 40
    Dantejeva ulica številka 2 via Dante, numero 2
    bolnik s postelje številka 10 se bolje počuti l'ammalato al numero dieci si sente meglio
    gost iz sobe številka 20 je šel ven l'ospite della camera venti è uscito

    2. pog. mat. (število) numero:
    lihe, sode številke numeri pari, dispari

    3. (številčni podatki) dato:
    številke kažejo na padec proizvodnje i dati indicano un calo della produzione

    4. (vsak od izvodov ene izdaje publikacije) numero:
    posebna številka numero unico
    slavnostna številka numero speciale
    nedeljska številka dnevnika il numero domenicale del quotidiano

    5. pog. (listek, ploščica z zaporedno številko) numero, scontrino, contromarca;
    potegniti številko pri žrebanju estrarre un numero
    garderobna številka scontrino del guardaroba
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti le številke essere ridotti a numeri
    žarg. šport. štartala je številka 1 è partito il numero 1 (l'atleta, il corridore col pettorale n. 1)
    pog. zavrteti napačno številko fare il numero sbagliato
    ekon. bilanca kaže rdeče številke il bilancio è in rosso
    doseči visoke številke essere grande (di spese e sim.)
    žarg. šport. biti evropski tekač, drsalec, smučar številka 1 essere il corridore, il pattinatore, lo sciatore europeo n. 1
    sovražnik države številka 1 pericolo pubblico n. 1
    vas ima dvajset številk la frazione conta venti case
    ključavnica na številke (na šifre) serratura a combinazione
    adm. delovodna številka numero di protocollo
    davčna številka codice fiscale
    enotna matična številka občana numero d'identità personale
    biblio. dvojna številka numero doppio
    pošta karakteristična številka numero caratteristico, prefisso
    klicna številka numero telefonico
    poštna številka codice di avviamento postale
    šport. štartna številka numero di partenza
  • vídeti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. vedere;
    spet videti rivedere
    razločno videti vedere chiaramente
    v sanjah videti vedere in sogno, sognare
    ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
    (kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
    v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
    videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile

    2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
    bil je videti utrujen sembrava stanco
    utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese

    3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
    rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
    ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
    rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste

    4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
    vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
    takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
    vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
    vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
    ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
    posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
    belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
    šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
    videti le denar pensare soltanto ai soldi
    ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
    tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
    povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
    videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
    videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
    le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
    videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
    živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
    vse videti črno essere pessimista
    hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
    rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
    veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
    rada se vidita quei due filano
    zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
    več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
    o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta

    B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
    iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
    toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
    otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista
  • zagrábiti (-im)

    A) perf.

    1. afferrare, agguantare, ghermire, prendere:
    zagrabiti z obema rokama agguantare con ambe le mani

    2. pren. acchiappare, catturare (il fuggitivo)

    3. zagrabiti za cominciare, mettersi a:
    zagrabiti za delo cominciare a lavorare

    4. prendere, cogliere:
    zagrabila ga je jeza, strah fu preso dalla rabbia, dalla paura
    zagrabil ga je kašelj ebbe un attacco di tosse
    impers. kaj te je zagrabilo? ma cosa ti prende?

    5. pren. toccare, turbare, appassionare:
    zgodba je poslušalce zagrabila gli ascoltatori rimasero toccati dal racconto

    6. agr. coprire (rastrellando):
    zagrabiti jame coprire le buche (rastrellandovi terriccio e sim.)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nalogo je treba drugače zagrabiti il compito va affrontato diversamente
    pren. zagrabiti priložnost, ki se ponudi approfittare dell'occasione
    pren. zagrabiti za orožje decidersi per la lotta armata
    pren. zagrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
    pren. zagrabiti za trnek abboccare all'amo
    pren. če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui afferra la mano

    B) zagrábiti se (-im se) perf. refl. afferrarsi
Število zadetkov: 11