Franja

Zadetki iskanja

  • réd (-a) m

    1. ordine:
    dati, spraviti svoje stvari v red mettere in ordine, ordinare le proprie cose
    spraviti lase, obleko v red ravviare i capelli, rassettare l'abito
    odkriti red v vesolju scoprire l'ordine dell'universo
    v državi vlada red nel paese regna l'ordine
    obnoviti, vzpostaviti red restaurare l'ordine
    prisiliti koga k redu costringere qcn. all'ordine

    2. ordinamento, assetto, sistema:
    gospodarski, pravni red ordinamento, assetto economico, giuridico
    fevdalni, kapitalistični (družbeni) red ordinamento feudale, capitalistico

    3. dnevni red ordine del giorno:
    dati na dnevni red mettere all'ordine del giorno

    4. (kar je določeno s sledenjem v času in prostoru, razporeditev, razvrstitev) ordine:
    abecedni red ordine alfabetico
    besedni red ordine delle parole
    voj. bojni red ordine di battaglia

    5. vozni red orario:
    ladijski, železniški vozni red orario delle navi, dei treni

    6. star. (vrsta) fila:
    v gosjem redu in fila indiana

    7. rel. ordine:
    beraški, samostanski, verski redovi ordini mendicanti, monastici, religiosi
    frančiškanski red Ordine Francescano
    jezuitski red Compagnia di Gesù, Ordine dei Gesuiti

    8. biol. (sistematska kategorija rastlinstva in živalstva) ordine:
    družine, redovi, razredi famiglie, ordini, classi

    9. šol. star. (ocena) voto:
    negativni, pozitivni red voto positivo, sufficiente; voto negativo, insufficiente

    10. (visoko odlikovanje) ordine;
    podeliti komu red, odlikovati koga z redom insignire qcn. di un ordine
    red častne legije (ordine della) Legione d'onore

    11. (s širokim pomenskim obsegom; izraža kakovost, pomembnost koga, česa) ordine; classe, categoria:
    strokovnjak prvega reda uno specialista di prim'ordine
    cesta prvega reda strada di prima categoria

    12. pog. v redu in ordine, a posto:
    on je v redu človek è una persona a posto
    avto je spet v redu l'auto è di nuovo in ordine
    v njegovi glavi že od rojstva ni vse v redu fin da piccolo gli manca qualche rotella nella testa
    z njim zadnje čase ni vse v redu negli ultimi tempi qualcosa con lui non va

    13. pog. v redu (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, nejevoljno sprijaznjenje) va bene:
    če hočeš, v redu, če ne, grem se vuoi, va bene, se no me ne vado
    v redu, pa naj bo po tvojem e va bene, sia come vuoi tu
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gled. lože prvega reda balconata di prima fila
    čuvar javnega reda in miru custode dell'ordine e della quiete pubblica
    demonstranti so se spopadli s silami reda i dimostranti si scontrarono con le forze dell'ordine
    jur. dedni red ordine di successione
    mat. red odvoda ordine della derivata
  • benediktínski (-a -o) adj. rel. benedettino:
    benediktinski red, samostan ordine, monastero benedettino
  • beséden (-dna -o) adj. di, della parola; di parole:
    besedni pomen significato della parola
    besedni red ordine delle parole
    besedni zaklad lessico
    besedna šala gioco di parole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    besedna analiza analisi grammaticale
    besedna zveza costrutto
    besedni boj logomachia
    lit. besedna figura tropo
    besedna igra calembour, bisticcio
    besedni napad catilinaria
    besedni okrasek rifioritura
  • dnéven (-vna -o) adj.

    1. di, del giorno, da giorno; diurno:
    dnevna svetloba luce del giorno
    kozm. dnevna krema crema da giorno
    dnevna soba soggiorno
    dnevno, nočno delo lavoro diurno, notturno

    2. del giorno, giornaliero:
    dnevna norma norma giornaliera
    dnevni zaslužek incasso giornaliero
    dnevne cene prezzi del giorno
    dnevni red ordine del giorno

    3. (vsakodneven, reden) quotidiano, giornaliero, regolare:
    dnevni radijski program programma radiofonico giornaliero
    dnevna avtobusna zveza (z mestom) linee automobilistiche quotidiane, regolari
    dnevna delovna migracija pendolarità
    dnevno časopisje stampa quotidiana

    4. del giorno, attuale, di attualità:
    komentar dnevnih dogodkov commento dei fatti del giorno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mont. dnevni kop scavo a cielo aperto
    zool. dnevni pavlinček vanessa (Vanessa io)
    voj. dnevno poročilo rapporto giornaliero
    voj. dnevno povelje ordine del giorno
    dnevni red (sestanka zasedanja) ordine del giorno
  • drúžben (-a -o) adj.

    1. sociale, della società:
    družbeni red, sistem assetto, sistema sociale
    družbeni pojav fenomeno sociale
    družbene norme norme sociali, della società
    družbeni razred classe sociale

    2. ekon. societario
  • fevdálen (-lna -o) adj. hist. feudale:
    fevdalna doba età feudale
    fevdalni gospod feudatario
    fevdalni red ordinamento feudale
  • frančiškánski (-a -o) adj. rel. francescano, dei francescani:
    frančiškanski red ordine francescano
    frančiškanska cerkev chiesa francescana
  • hierárhičen (-čna -o) adj. gerarchico:
    hierarhičen red ordinamento gerarchico
    hierarhični apostolat apostolato gerarchico
  • kartuzijánski (-a -o) adj. rel. certosino:
    kartuzijanski menih (monaco) certosino
    kartuzijanski red certosa
  • kompozicíjski (-a -o) adj.

    1. compositivo, di composizione:
    delo ima svoj kompozicijski red l'opera ha un suo ordine compositivo

    2. muz. compositivo:
    kompozicijski stavek tempo
  • maltéški (-a -o) adj. geogr. di Malta, maltese:
    med. malteška mrzlica febbre maltese, melitense
    film. malteški križ rotismo a croce di Malta
    malteški viteški red ordine di Malta; sovrano militare ordine di Malta
  • mendikántski (-a -o) adj. rel. (beraški)
    mendikantski red ordine mendicante
  • minorítski (-a -o) adj. rel. dei minoriti:
    minoritski red ordine dei minoriti
    minoritska cerkev chiesa dei minoriti
  • mír (-ú) m

    1. pace:
    vojna in mir guerra e pace
    Nobelova nagrada za mir premio Nobel per la pace

    2. (dogovor o končanju vojne) pace:
    kršiti mir violare la pace
    podpisati mir firmare un trattato di pace
    skleniti časten, sramoten mir stipulare una pace onorevole, vergognosa
    separatni, posebni mir pace separata
    hist. vestfalski mir pace di Westfalia

    3. (stanje brez velikih nasprotij, brez hrupa in nereda) pace, quiete: respiro; requie:
    vzdrževati javni red in mir mantenere la quiete e l'ordine pubblico
    ne imeti miru non aver requie

    4. (stanje notranje ubranosti) pace:
    izgubiti, najti mir perdere, ritrovare la pace
    rel. naj počiva v miru riposi in pace

    5. daj(te) (no) mir (v medmetni rabi) ma no, suvvia:
    daj no mir, to so le čenče suvvia, sono solo chiacchiere
    daj mu že, kar hoče, da bo mir e dagli quel che vuole, così la smette di scocciarci
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non potè trattenersi dal dire
    misel, vest mu ni dala miru lo turbava il pensiero, la coscienza
    pren. daj mi mir! e lasciami in pace!
    biti pri miru non muoversi
    pustiti koga na miru, pri miru non disturbare, non scocciare
    hist. božji mir pace di Dio
    zaradi ljubega miru per amor di pace
    golob miru la colomba della pace
    mir besedi! zitto! basta!
    pren. še pes ima rad mir pri jedi non disturbare la gente mentre mangia
    PREGOVORI:
    če hočeš mir, pripravi se na vojno si vis pacem, para bellum; se desideri la pace preparati alla guerra
  • napráviti (-im) | naprávljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. fare, eseguire, compiere, effettuare; rendere:
    napraviti cesto fare una strada
    napraviti načrt fare un piano
    napraviti kosilo preparare il pranzo
    napraviti hišo fare, costruire la casa
    napraviti posteljo fare, rifare il letto
    napraviti črto fare, tirare una riga
    napraviti ogenj accendere il fuoco
    ta frizura jo napravi mlajšo l'acconciatura la ringiovanisce, la rende più giovane
    vino ga je napravilo zaspanega il vino lo insonnolì
    napraviti komu veselje, žalost rallegrare, rattristare qcn.
    napraviti napako fare, commettere un errore
    napraviti korak fare, muovere un passo
    napraviti dober vtis fare, lasciare buona impressione
    napraviti izvleček compendiare

    2. (dokončati) finire (di fare)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    napraviti kariero far carriera
    napraviti konec čemu troncare qcs., farla finita con
    napraviti kozla za vrtnarja mettere il lupo a custodia del gregge
    napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
    napraviti dolg obraz fare il broncio, il muso
    napraviti (komu)
    otroka rendere incinta
    napraviti piko na i mettere il punto sulla i
    napraviti (komu)
    prostor fare spazio (a uno)
    napraviti red fare, mettere ordine
    napraviti ... kilometrov fare... chilometri
    pog. napraviti pot peš fare la strada a piedi
    pren. bolezen je napravila svoje la malattia ha lasciato il segno
    pog. kaj se da tu napraviti qui non c'è niente da fare
    lov. napraviti dvojec fare una doppietta
    rel. napraviti križ fare il segno della croce
    napraviti izpad fare una sortita
    napraviti kepo appallottolare

    B) napráviti se (-im se) | naprávljati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. venire; farsi:
    od dolge poti so se mu napravili žulji dal camminare gli sono venute le vesciche
    napravil se je dan si è fatto giorno
    pog. vreme se bo napravilo il tempo si mette al bello, si sta rasserenando

    2. farsi, fingersi, darsi:
    napraviti se bolnega, gluhega fingersi ammalato, sordo

    3. star. avviarsi; andare, correre dietro
  • némški (-a -o) adj. geogr. tedesco; germanico; (tudi pejor.) teutonico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. nemška detelja erba medica (Medicago sativa)
    bot. nemški rožmarin santolina (Santolina chamaecyparissus)
    nemški ovčar (cane) pastore tedesco
    nemški viteški red ordine teutonico
    nemški cesar kaiser
    nemška pestunja schwester
  • obráten1 (-tna -o) adj. inverso, opposto, contrario; invertito; mat. reciproco:
    v obratnem sorazmerju in proporzione inversa
    v obratni smeri in direzione opposta
    prosimo, da poravnate račun, v obratnem primeru Vas bomo prisiljeni tožiti è pregato di liquidare le pendenze, in caso contrario ci vedremo costretti ad adire le vie legali
    odgovoriti z obratno pošto rispondere a volta di corriere
    obratni vrstni red ordine invertito
  • obstojèč (-éča -e) adj.

    1. esistente, presente:
    obstoječi red l'ordine costituito
    obstoječe stanje statu quo, status quo

    2. jur. vigente:
    obstoječi predpisi le norme vigenti
  • označeváti (-újem) | oznáčiti (-im) imperf., perf.

    1. segnare, contrassgnare, marcare:
    označevati drevesa za posek marcare gli alberi da abbattere
    označiti igralne karte segnare le carte da gioco

    2. (izraziti določeno vsebino; poimenovati; biti značilen za) indicare, denotare, caratterizzare:
    besede označujejo pojme le parole indicano concetti
    to obdobje označujejo močni družbeni pretresi un periodo caratterizzato da forti sconvolgimenti sociali

    3. (navajati, navesti karakteristične lastnosti) qualificare; bollare; dire:
    nauk so označevali kot zmoten la dottrina era bollata come eretica
    označujejo ga kot človeka velike kulture lo dicono un uomo di grande cultura

    4. descrivere

    5. dimostrare, indicare:
    rezultati volitev označujejo, da večina podpira sredinsko politiko i risultati delle elezioni indicano che la maggioranza del corpo elettorale appoggia una piattaforma politica centrista
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    muz. označevati prstni red diteggiare
    označiti s kratico siglare
    označevati s paragrafi paragrafare
    lingv. označevati naglas accentare
    označiti z monogramom cifrare
  • pést (-í) f

    1. pugno:
    stisniti pest stringere il pugno
    udariti s pestjo po mizi battere col pugno sulla tavola

    2. (majhna količina) pugno; palmo:
    za pest dolarjev per un pugno di dollari
    ne imeti v lasti niti pesti zemlje non possedere un palmo di terra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pesti me srbijo ho voglia di menare, di pestare qcn.
    držati, tiščati pesti za koga tifare per qcn., desiderare il successo, la fortuna di qcn.
    okusiti pesti nekoga subire le violenze di qcn.
    pokazati komu pesti mostrare i pugni a qcn.
    to je pravici pest v obraz un pugno in faccia alla giustizia
    dobiti koga v pest prendere qcn. tra le grinfie
    smejati se komu v pest ridere di qcn. sotto i baffi
    začelo se je s prepirom, končalo s pestmi la faccenda cominciò con una lite, finì a pugni
    z jekleno pestjo narediti red v državi fare ordine nel Paese con pugno di ferro
    delati na lastno pest fare di propria iniziativa
    biti nagle jeze in trdih pesti essere un attaccabrighe
    pravica pesti la ragione del più forte