réd (-a) m
1. ordine:
dati, spraviti svoje stvari v red mettere in ordine, ordinare le proprie cose
spraviti lase, obleko v red ravviare i capelli, rassettare l'abito
odkriti red v vesolju scoprire l'ordine dell'universo
v državi vlada red nel paese regna l'ordine
obnoviti, vzpostaviti red restaurare l'ordine
prisiliti koga k redu costringere qcn. all'ordine
2. ordinamento, assetto, sistema:
gospodarski, pravni red ordinamento, assetto economico, giuridico
fevdalni, kapitalistični (družbeni) red ordinamento feudale, capitalistico
3. dnevni red ordine del giorno:
dati na dnevni red mettere all'ordine del giorno
4. (kar je določeno s sledenjem v času in prostoru, razporeditev, razvrstitev) ordine:
abecedni red ordine alfabetico
besedni red ordine delle parole
voj. bojni red ordine di battaglia
5. vozni red orario:
ladijski, železniški vozni red orario delle navi, dei treni
6. star. (vrsta) fila:
v gosjem redu in fila indiana
7. rel. ordine:
beraški, samostanski, verski redovi ordini mendicanti, monastici, religiosi
frančiškanski red Ordine Francescano
jezuitski red Compagnia di Gesù, Ordine dei Gesuiti
8. biol. (sistematska kategorija rastlinstva in živalstva) ordine:
družine, redovi, razredi famiglie, ordini, classi
9. šol. star. (ocena) voto:
negativni, pozitivni red voto positivo, sufficiente; voto negativo, insufficiente
10. (visoko odlikovanje) ordine;
podeliti komu red, odlikovati koga z redom insignire qcn. di un ordine
red častne legije (ordine della) Legione d'onore
11. (s širokim pomenskim obsegom; izraža kakovost, pomembnost koga, česa) ordine; classe, categoria:
strokovnjak prvega reda uno specialista di prim'ordine
cesta prvega reda strada di prima categoria
12. pog. v redu in ordine, a posto:
on je v redu človek è una persona a posto
avto je spet v redu l'auto è di nuovo in ordine
v njegovi glavi že od rojstva ni vse v redu fin da piccolo gli manca qualche rotella nella testa
z njim zadnje čase ni vse v redu negli ultimi tempi qualcosa con lui non va
13. pog. v redu (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, nejevoljno sprijaznjenje) va bene:
če hočeš, v redu, če ne, grem se vuoi, va bene, se no me ne vado
v redu, pa naj bo po tvojem e va bene, sia come vuoi tu
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gled. lože prvega reda balconata di prima fila
čuvar javnega reda in miru custode dell'ordine e della quiete pubblica
demonstranti so se spopadli s silami reda i dimostranti si scontrarono con le forze dell'ordine
jur. dedni red ordine di successione
mat. red odvoda ordine della derivata
Zadetki iskanja
- benediktínski (-a -o) adj. rel. benedettino:
benediktinski red, samostan ordine, monastero benedettino - beséden (-dna -o) adj. di, della parola; di parole:
besedni pomen significato della parola
besedni red ordine delle parole
besedni zaklad lessico
besedna šala gioco di parole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
besedna analiza analisi grammaticale
besedna zveza costrutto
besedni boj logomachia
lit. besedna figura tropo
besedna igra calembour, bisticcio
besedni napad catilinaria
besedni okrasek rifioritura - dnéven (-vna -o) adj.
1. di, del giorno, da giorno; diurno:
dnevna svetloba luce del giorno
kozm. dnevna krema crema da giorno
dnevna soba soggiorno
dnevno, nočno delo lavoro diurno, notturno
2. del giorno, giornaliero:
dnevna norma norma giornaliera
dnevni zaslužek incasso giornaliero
dnevne cene prezzi del giorno
dnevni red ordine del giorno
3. (vsakodneven, reden) quotidiano, giornaliero, regolare:
dnevni radijski program programma radiofonico giornaliero
dnevna avtobusna zveza (z mestom) linee automobilistiche quotidiane, regolari
dnevna delovna migracija pendolarità
dnevno časopisje stampa quotidiana
4. del giorno, attuale, di attualità:
komentar dnevnih dogodkov commento dei fatti del giorno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mont. dnevni kop scavo a cielo aperto
zool. dnevni pavlinček vanessa (Vanessa io)
voj. dnevno poročilo rapporto giornaliero
voj. dnevno povelje ordine del giorno
dnevni red (sestanka zasedanja) ordine del giorno - drúžben (-a -o) adj.
1. sociale, della società:
družbeni red, sistem assetto, sistema sociale
družbeni pojav fenomeno sociale
družbene norme norme sociali, della società
družbeni razred classe sociale
2. ekon. societario - fevdálen (-lna -o) adj. hist. feudale:
fevdalna doba età feudale
fevdalni gospod feudatario
fevdalni red ordinamento feudale - frančiškánski (-a -o) adj. rel. francescano, dei francescani:
frančiškanski red ordine francescano
frančiškanska cerkev chiesa francescana - hierárhičen (-čna -o) adj. gerarchico:
hierarhičen red ordinamento gerarchico
hierarhični apostolat apostolato gerarchico - kartuzijánski (-a -o) adj. rel. certosino:
kartuzijanski menih (monaco) certosino
kartuzijanski red certosa - kompozicíjski (-a -o) adj.
1. compositivo, di composizione:
delo ima svoj kompozicijski red l'opera ha un suo ordine compositivo
2. muz. compositivo:
kompozicijski stavek tempo - maltéški (-a -o) adj. geogr. di Malta, maltese:
med. malteška mrzlica febbre maltese, melitense
film. malteški križ rotismo a croce di Malta
malteški viteški red ordine di Malta; sovrano militare ordine di Malta - mendikántski (-a -o) adj. rel. (beraški)
mendikantski red ordine mendicante - minorítski (-a -o) adj. rel. dei minoriti:
minoritski red ordine dei minoriti
minoritska cerkev chiesa dei minoriti - mír (-ú) m
1. pace:
vojna in mir guerra e pace
Nobelova nagrada za mir premio Nobel per la pace
2. (dogovor o končanju vojne) pace:
kršiti mir violare la pace
podpisati mir firmare un trattato di pace
skleniti časten, sramoten mir stipulare una pace onorevole, vergognosa
separatni, posebni mir pace separata
hist. vestfalski mir pace di Westfalia
3. (stanje brez velikih nasprotij, brez hrupa in nereda) pace, quiete: respiro; requie:
vzdrževati javni red in mir mantenere la quiete e l'ordine pubblico
ne imeti miru non aver requie
4. (stanje notranje ubranosti) pace:
izgubiti, najti mir perdere, ritrovare la pace
rel. naj počiva v miru riposi in pace
5. daj(te) (no) mir (v medmetni rabi) ma no, suvvia:
daj no mir, to so le čenče suvvia, sono solo chiacchiere
daj mu že, kar hoče, da bo mir e dagli quel che vuole, così la smette di scocciarci
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non potè trattenersi dal dire
misel, vest mu ni dala miru lo turbava il pensiero, la coscienza
pren. daj mi mir! e lasciami in pace!
biti pri miru non muoversi
pustiti koga na miru, pri miru non disturbare, non scocciare
hist. božji mir pace di Dio
zaradi ljubega miru per amor di pace
golob miru la colomba della pace
mir besedi! zitto! basta!
pren. še pes ima rad mir pri jedi non disturbare la gente mentre mangia
PREGOVORI:
če hočeš mir, pripravi se na vojno si vis pacem, para bellum; se desideri la pace preparati alla guerra - napráviti (-im) | naprávljati (-am)
A) perf., imperf.
1. fare, eseguire, compiere, effettuare; rendere:
napraviti cesto fare una strada
napraviti načrt fare un piano
napraviti kosilo preparare il pranzo
napraviti hišo fare, costruire la casa
napraviti posteljo fare, rifare il letto
napraviti črto fare, tirare una riga
napraviti ogenj accendere il fuoco
ta frizura jo napravi mlajšo l'acconciatura la ringiovanisce, la rende più giovane
vino ga je napravilo zaspanega il vino lo insonnolì
napraviti komu veselje, žalost rallegrare, rattristare qcn.
napraviti napako fare, commettere un errore
napraviti korak fare, muovere un passo
napraviti dober vtis fare, lasciare buona impressione
napraviti izvleček compendiare
2. (dokončati) finire (di fare)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
napraviti kariero far carriera
napraviti konec čemu troncare qcs., farla finita con
napraviti kozla za vrtnarja mettere il lupo a custodia del gregge
napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
napraviti dolg obraz fare il broncio, il muso
napraviti (komu)
otroka rendere incinta
napraviti piko na i mettere il punto sulla i
napraviti (komu)
prostor fare spazio (a uno)
napraviti red fare, mettere ordine
napraviti ... kilometrov fare... chilometri
pog. napraviti pot peš fare la strada a piedi
pren. bolezen je napravila svoje la malattia ha lasciato il segno
pog. kaj se da tu napraviti qui non c'è niente da fare
lov. napraviti dvojec fare una doppietta
rel. napraviti križ fare il segno della croce
napraviti izpad fare una sortita
napraviti kepo appallottolare
B) napráviti se (-im se) | naprávljati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. venire; farsi:
od dolge poti so se mu napravili žulji dal camminare gli sono venute le vesciche
napravil se je dan si è fatto giorno
pog. vreme se bo napravilo il tempo si mette al bello, si sta rasserenando
2. farsi, fingersi, darsi:
napraviti se bolnega, gluhega fingersi ammalato, sordo
3. star. avviarsi; andare, correre dietro - némški (-a -o) adj. geogr. tedesco; germanico; (tudi pejor.) teutonico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. nemška detelja erba medica (Medicago sativa)
bot. nemški rožmarin santolina (Santolina chamaecyparissus)
nemški ovčar (cane) pastore tedesco
nemški viteški red ordine teutonico
nemški cesar kaiser
nemška pestunja schwester - obráten1 (-tna -o) adj. inverso, opposto, contrario; invertito; mat. reciproco:
v obratnem sorazmerju in proporzione inversa
v obratni smeri in direzione opposta
prosimo, da poravnate račun, v obratnem primeru Vas bomo prisiljeni tožiti è pregato di liquidare le pendenze, in caso contrario ci vedremo costretti ad adire le vie legali
odgovoriti z obratno pošto rispondere a volta di corriere
obratni vrstni red ordine invertito - obstojèč (-éča -e) adj.
1. esistente, presente:
obstoječi red l'ordine costituito
obstoječe stanje statu quo, status quo
2. jur. vigente:
obstoječi predpisi le norme vigenti - označeváti (-újem) | oznáčiti (-im) imperf., perf.
1. segnare, contrassgnare, marcare:
označevati drevesa za posek marcare gli alberi da abbattere
označiti igralne karte segnare le carte da gioco
2. (izraziti določeno vsebino; poimenovati; biti značilen za) indicare, denotare, caratterizzare:
besede označujejo pojme le parole indicano concetti
to obdobje označujejo močni družbeni pretresi un periodo caratterizzato da forti sconvolgimenti sociali
3. (navajati, navesti karakteristične lastnosti) qualificare; bollare; dire:
nauk so označevali kot zmoten la dottrina era bollata come eretica
označujejo ga kot človeka velike kulture lo dicono un uomo di grande cultura
4. descrivere
5. dimostrare, indicare:
rezultati volitev označujejo, da večina podpira sredinsko politiko i risultati delle elezioni indicano che la maggioranza del corpo elettorale appoggia una piattaforma politica centrista
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
muz. označevati prstni red diteggiare
označiti s kratico siglare
označevati s paragrafi paragrafare
lingv. označevati naglas accentare
označiti z monogramom cifrare - pést (-í) f
1. pugno:
stisniti pest stringere il pugno
udariti s pestjo po mizi battere col pugno sulla tavola
2. (majhna količina) pugno; palmo:
za pest dolarjev per un pugno di dollari
ne imeti v lasti niti pesti zemlje non possedere un palmo di terra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pesti me srbijo ho voglia di menare, di pestare qcn.
držati, tiščati pesti za koga tifare per qcn., desiderare il successo, la fortuna di qcn.
okusiti pesti nekoga subire le violenze di qcn.
pokazati komu pesti mostrare i pugni a qcn.
to je pravici pest v obraz un pugno in faccia alla giustizia
dobiti koga v pest prendere qcn. tra le grinfie
smejati se komu v pest ridere di qcn. sotto i baffi
začelo se je s prepirom, končalo s pestmi la faccenda cominciò con una lite, finì a pugni
z jekleno pestjo narediti red v državi fare ordine nel Paese con pugno di ferro
delati na lastno pest fare di propria iniziativa
biti nagle jeze in trdih pesti essere un attaccabrighe
pravica pesti la ragione del più forte