Franja

Zadetki iskanja

  • rána (-e) f

    1. med. ferita, lesione; (odprta rana) piaga, ulcerazione:
    rana se celi, se gnoji la ferita si cicatrizza, suppura
    globoka, gnojna, lahka, krvava rana ferita profonda, purulenta, leggera, sanguinolenta
    rana na pljučih caverna polmonare
    rana v želodcu ulcera
    prisadna rana ferita cancrenosa
    smrtna rana ferita mortale, letale
    celjenje ran cicatrizzazione, rimarginazione delle ferite
    pren. obliž za rane cerotto
    pren. lizati svoje rane leccarsi le ferite
    pren. čas celi vse rane il tempo è un gran dottore, il tempo è medico
    strelna rana ferita d'arma da fuoco
    sponka za rane graffetta per le ferite, punto metallico
    vbodna rana ferita da punta
    ugrizna rana morso, morsicatura
    rel. Kristusove rane, znamenja Kristusovih ran stimmate

    2. pren. ferita; ekst. piaga:
    nezaceljiva rana nesrečne ljubezni l'inguaribile ferita di un amore infelice
    rakava rana korupcije la piaga della corruzione
  • réga2 (-e) f rana:
    (zelena) rega raganella (Hyla arborea)
    inter. rega rega (posnema glas žab) gra gra
  • regljáč (-a) m

    1. pren. rana

    2. pejor. cicalone, pettegolo
  • žába (-e) f

    1. zool. rana (Rana);
    žabe kvakajo, regljajo le rane gracidano
    žabe in krastače le rane e i rospi
    gastr. jesti žabe mangiare cosce di ranocchia
    piti kot žaba bere come una spugna
    zool. barska žaba rana arvale (Rana arvalis)
    zool. zelena žaba rana verde, ranocchio (Rana esculenta)
    zool. žabe anuri (sing. -o) (Anura)

    2.
    človek žaba uomo rana

    3. pejor. ranocchio

    4. hipok. ranocchio

    5. obl. (otroško enodelno oblačilo) pagliaccetto; pog. (ženske hlačne nogavice) collant
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    plavati žabo nuotare a rana
    teh. urejati pločnik z žabo sistemare il marciapiede con la mazzeranga
    pren. gledati koga kot žaba jajce guardare, fissare qcn. con occhi stralunati
    napihovati se kot žaba darsi arie, essere un pallone gonfiato
    biti komu mar kakor žabi za lešnik non importargliene un fico secco
  • žabúra (-e) f pejor. rana:
    napihovati se kot žabura essere gonfio come una rana
  • hrženíca (-e) f zool. rana verde maggiore (Rana ridibunda)
  • krák1 (-a) m

    1. coscia di rana (tudi gastr. )

    2. gamba

    3. (del razvejanega objekta) ramo; tratto

    4. asta (del compasso); pala (del mulino a vento); braccio (della croce); ala, braccio (del castello); lato (del triangolo)
  • potapljáč (-a) m

    1. palombaro, sommozzatore; voj. sommozzatore, uomo rana;
    športni potapljač subacqueo, sub

    2. ekst. zool. tuffatore
  • rôsnica (-e) f

    1. bot.
    navadna rosnica fumaria (Fumaria officinalis)

    2. zool. rana dalmatina, rana agile (Rana dalmatina)
  • sekúlja (-e) f zool. rana temporaria (Rana temporaria)
  • skókica (-e) f

    1. pulce

    2. piccola rana
  • žábar (-ja) m

    1. ranocchiaio

    2. pejor. abitante di ranocchiaia

    3. žarg. uomo rana

    4. pejor. ranocchiaio (appellativo dato agli abitanti di Lubiana e dintorni)
  • žábast (-a -o) adj.

    1. simile a rana; ranocchiesco

    2. pieno di rane
  • žábec (-bca) m

    1. rana maschio, maschio della rana

    2. uomo rana
  • žábjak (-a) m

    1. ranocchiaia

    2. ranocchio, maschio della rana
  • žábje adv. a rana:
    plavati po žabje nuotare a rana
  • žábji (-a -e) adj. di, della rana; ranocchiesco:
    žabja mlaka ranocchiaia
    žabji krak coscia di rana
    imeti žabja usta avere la bocca molto grande
    človek z žabjimi očmi individuo dagli occhi sporgenti
    poslati koga po žabjo dlako, žabjo volno voler raddrizzare le gambe ai cani
    ocenjevati stvari z žabje perspektive considerare, valutare le cose da sottinsù
    presti žabjo volno fare cose senza senso
    agr. žabja usta fessurazione (del formaggio)
    bot. žabji las callitriche (Callitriche)
    bot. žabji šejek morso di rana (Hydrocaris morsus ranae)
    zool. žabji mrest uova di rana
    med. žabji trebuh addome batraciano
  • žabón (-a) m

    1. ranocchio, maschio della rana

    2. pren. (majhen otrok) ranocchio
  • bolèč (-éča -e) adj.

    1. che duole, che fa male, che reca dolore; dolente:
    boleča glava testa che duole

    2. pren. penoso:
    rešiti boleče probleme risolvere problemi penosi
    boleče razočaranje una delusione acerba
    boleča rana ferita lancinante
    med. boleč krč tenesmo
    boleče mesečno perilo dismenorrea
    pren. boleča točka punctum dolens
  • člôvek (-éka) m pl. ljudje

    1. uomo:
    razlika med človekom in živaljo la differenza fra l'uomo e l'animale

    2. (oseba) uomo:
    človeka vredno življenje vita degna dell'uomo
    (kot nagovor) ali te ni sram, človek božji! non ti vergogni, benedett'uomo!
    pameten, pošten človek uomo saggio, onesto
    (oseba kot nosilec časovno, krajevno itd. povezane skupine)
    evropski, renesančni človek l'uomo europeo, del Rinascimento
    gledališki, poslovni človek uomo di teatro, d'affari
    delovni človek lavoratore

    3. nareč. (zakonski mož) uomo, marito:
    kje je tvoj človek? dov'è il tuo uomo, tuo marito?

    4. (izraža nedoločeno osebo v zaimenski rabi) uno; si (impers.):
    hudo je, če človek nima strehe è grave se uno è senza tetto, quando si è senza tetto
    človek bi dejal, da to ni res uno direbbe che non è vero, direi che non è vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    domač človek connazionale
    publ. mali človek uomo della strada, uomo comune, uomo qualunque
    pren. to je naš človek è uno dei nostri
    bibl. prvi človek il primo uomo, Adamo
    človek starega kova uomo di vecchio stampo
    človek na mestu uomo, persona a posto; galantuomo
    voj. človek žaba uomo rana, sommozzatore
    jur. pravice človeka diritti dell'uomo
    antr. pleistocenski človek uomo del pleistocene
    človeku podobne opice scimmie ominidi
    pren. živ človek ga ni videl non l'ha visto nessuno
    pren. reči si vse, samo ne človek coprirsi d'insulti
    PREGOVORI:
    človek brez žene je kakor soba brez stene uomo senza moglie è uomo senza capo
    človek obrača, Bog obrne l'uomo propone e Dio dispone
    človek se uči na napakah sbagliando s'impara
    kakršen človek, takšna beseda gli uomini si conoscono al parlare, e le campane al suonare
    kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
    obleka (ne) dela človeka l'abito (non) fa il monaco