Franja

Zadetki iskanja

  • precéj adv. molto, tanto, assai, parecchio; abbastanza; notevolmente, discretamente; piuttosto; un po':
    precej dobro abbastanza bene
    precej daleč abbastanza, piuttosto lontano
    precej zaslužiti guadagnare discretamente
    bilo nas je precej eravamo in tanti
    precej ljudi molta gente
    potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti ci vuole un bel po' di coraggio a mostrarsi in pubblico
    pog. biti precej doma v čem intendersi di qcs.
    biti precej pri denarju avere soldi a palate
    precej slabo malaccio, maluccio
    precej star vecchiotto
    precej vlažen umidiccio
    precej zgodaj presto, prestino
  • prècej adv. (takoj) subito, immediatamente
  • bóljši (-a -e) adj.

    1. komp. od dober migliore:
    on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi lui è molto, assai migliore di noi

    2. (ki je višje vrste, ki je namenjen za posebne prilike) migliore, di qualità migliore, buono, speciale:
    knjiga tiskana na boljšem papirju libro stampato su carta di miglior qualità
    pripraviti boljše kosilo preparare un pranzo speciale

    3. (družbeno više stoječ) buono, scelto, speciale, di riguardo, della buona società:
    soba za boljše goste camera per ospiti di riguardo
    dekle iz boljše družine una ragazza di buona famiglia
    šalj. boljša polovica la dolce metà
    PREGOVORI:
    premislek je boljši kot dan hoda dai tempo al tempo
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi meglio un uccello in mano che tordo in frasca
    boljša je prva zamera kot druga patti chiari amici cari
  • dánes adv.

    1. oggi:
    za danes je dovolj per oggi basta
    pridi danes teden, mesec vieni oggi a otto, a un mese
    danes teden je umrl è morto una settimana fa

    2. (v sedanjem času, zdaj) oggi, al presente, attualmente:
    danes je svet precej drugačen oggi il mondo è molto cambiato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. saj nisem šele danes na svet prišel, da bi ti verjel non sono (mica) nato ieri per crederti
    pren. od danes do jutri dall'oggi al domani
    delo, služba od danes do jutri lavoro occasionale, saltuario
    živeti od danes do jutri vivere alla giornata
    PREGOVORI:
    danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te
    kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri un oggi vale più di dieci domani; chi ha tempo non aspetti tempo
  • elástičen (-čna -o) adj.

    1. (prožen) elastico:
    elastičen material materiale elastico

    2. (raztegljiv) elastico; elasticizzato:
    elastične hlače pantaloni elasticizzati

    3. (lahkoten, gibčen) elastico, sciolto, agile

    4. pren. (tudi pejor.) elastico:
    človek precej elastičnih moralnih načel uomo di principi morali piuttosto elastici
  • húd (-a -o)

    A) adj.

    1. severo, rigoroso

    2. adirato, arrabbiato:
    biti hud na koga essere in collera, essere adirato con qcn., avercela con qcn.

    3. ostile

    4. furioso, rabbioso (cane)

    5. cattivo; malvagio:
    sin je bil hujši kot oče il figlio era peggio del padre
    hudo dejanje azione malvagia, cattiva

    6. (ki prinaša trpljenje, težave) cattivo, brutto:
    hude novice brutte notizie
    hudi časi brutti tempi
    huda ura temporale

    7. (ki se pojavlja v močni obliki) grande, forte, terribile; pren. appassionato, incallito; incorreggibile:
    hud mraz freddo terribile
    huda lakota, revščina, krivica grande carestia, povertà, ingiustizia
    huda bolečina forte dolore
    hud kašelj forte tosse
    hud bolnik malato grave
    hud klanec forte, ripida salita
    pren. hud lovec cacciatore appassionato
    hud pijanec bevitore incorreggibile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hud udarec terribile colpo
    pren. biti hud na denar essere avido di denaro
    delati hudo kri far cattivo sangue
    biti (česa) prav za hudo silo essercene quanto basta, dovrebbe bastare
    čeb. huda gniloba covata a sacco

    B) húdi (-a -o) m, f, n pog.
    huda je za delo è difficile trovar lavoro
    pren. huda mu prede è alle strette, non sa a che santo votarsi
    povedati komu precej hudih strapazzare, rimbrottare qcn. ben bene
    umreti od samega hudega morire di crepacuore, per l'indigenza, per grandi sofferenze
    pren. imeti dosti hudega nad seboj avere gravi colpe sulla coscienza
    prizadeti komu mnogo hudega fare molto male a qcn.
    ne jemati česa za hudo non prendersela a male per qcs.
    nič hudega sluteč senza l'ombra d'un sospetto
  • izmenjáti (-ám) | izmenjávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. knjiž. (menjati, zamenjati) cambiare:
    izmenjati kolo pri avtomobilu cambiare la ruota dell'auto
    žival izmenja dlako l'animale cambia il pelo

    2. (dati, poslati drug drugemu) scambiare:
    izmenjati stališča scambiare i punti di vista

    B) izménjati si (-am si) perf. refl. scambiarsi:
    izmenjala sta si precej pisem si sono scambiati numerose lettere

    C) izménjati se (-am se) | izmenjávati se (-am se) perf., imperf. refl. darsi il cambio, avvicendarsi:
    šport. izmenjavati se v vodstvu avvicendarsi in testa alla classifica
  • ko konj. (v odvisnih stavkih)

    1. (v časovnih stavkih za izražanje)
    a) (sočasnosti) quando:
    ko se je prebudil, je stalo sonce že visoko quando si svegliò il sole era già alto
    b) (predhodnosti) (non) appena:
    brž ko prideš domov, mi piši non appena sei a casa scrivimi
    c) prej ko (zadobnosti) prima che, prima di:
    za novico sem zvedel, še prej ko sem se vrnil ho saputo la notizia prima di tornare
    č) medtem ko (za poudarjanje nasprotja med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka) mentre, invece:
    lani je imela industrija precej težav, medtem ko je letos položaj precej boljši l'anno scorso l'industria si trovava in difficoltà, mentre quest'anno la situazione è notevolmente migliorata

    2. (v vzročnih odvisnikih) quando, dato che, visto che, dal momento che:
    kaj bi tajil, ko pa je res perché insisti nel negare, quando è vero

    3. knjiž. (v pogojnih stavkih s pogojnim naklonom; če) se:
    ko bi se fant malo učil, bi bil zdelal se il ragazzo avesse studiato un po', avrebbe passato la classe
    (za izražanje želje ali omiljenega ukaza) kaj ko bi poslali po zdravnika? e se mandassimo per il medico?

    4. knjiž. (v dopustnih odvisnikih; čeprav) benché, quantunque, sebbene; anche se:
    ko bi tudi imel, tebi ne bi dal anche se avessi, a te non darei

    5. knjiž. ko da, kot da, kakor da (v primerjalnih odvisnikih) come se:
    odskočil je, ko da bi ga kača pičila fece un salto, come se l'avesse morso una serpe

    6. (v primerjalnih odvisnikih za izražanje sorazmernosti) più... più, più... meno:
    bolj ko vpije, manj ga poslušajo più lui sbraita e meno gli danno ascolto
    dalj ko je bral, bolj ga je povest zanimala più leggeva e più il racconto lo avvinceva
  • mêhek (-hka -o)

    A) adj.

    1. molle, tenero, soffice, morbido:
    mehek sneg neve molle
    mehka blazina cuscino soffice, morbido
    mehek svinčnik matita tenera
    mehki lasje capelli morbidi

    2. knjiž. (zaobljen) dolce, morbido:
    mehka dolenjska pokrajina il dolce paesaggio della Bassa Carniola

    3. lieve; caldo:
    mehek stisk roke una lieve stretta di mano
    mehke pastelne barve morbidi colori pastello

    4. pren. (popustljiv, prizanesljiv) indulgente, arrendevole, accondiscendente

    5. pren. benevolo, affabile, cordiale

    6. pren. (občutljiv, hitro ganjen) sensibile, tenero, tenerone;
    mehki pristanek (vesoljske ladje) allunaggio morbido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pomagati si z mehko hrbtenico adattarsi, adeguarsi a ogni situazione
    šport. mehka igra gioco morbido
    iskati mehke točke nasprotnika puntare al ventre molle dell'avversario
    imeti mehka kolena sentirsi le gambe malferme, molli
    imeti mehko srce avere un cuore tenero
    do polnoči so bili vsi (precej) mehki a mezzanotte erano tutti alticci
    bil je mehek kakor vosek era malleabile come la cera
    fot. mehka gradacija gradazione morbida, dolce
    gastr. mehka moka farina macinata fine
    bot. mehka stoklasa forasacco peloso (Bromus mollis)
    kem. mehka voda acqua dolce
    metal. mehke kovine metalli dolci
    kor. mehki copatki scarpette da ballo
    med. mehki čankar ulcera molle
    les. mehek les legno dolce
    metal. mehki lot, mehka spajka saldatura dolce
    fot. mehek negativ negativa sfocata
    agr. mehki sir formaggio tenero
    um. mehki slog gotico fiorito
    lingv. mehki soglasnik palatale
    mehki svinec piombo dolce
    anat. mehko nebo palato molle
    mehko vino vinello
    metal. mehko žarjenje incandescenza rammollente
    tisk. knjiga z mehkimi platnicami libro brossurato
    obl. mehek klobuk lobbia
    anat. mehka možganska opna pia madre
    gastr. mehki kravji sir provatura

    B) mêhki (-a -o) m, f, n
    kuhati (kostanj)
    do mehkega scuocere
    gastr. v mehko kuhano jajce uovo à la coque
    lov. strel v mehko sparo nelle parti molli della selvaggina
    pren. spati na mehkem, živeti na mehkem dormire tra due guanciali
    hoditi po mehkem camminare sul morbido
  • méšanica (-e) f

    1. mescolanza, miscuglio; accozzo; amalgama; congerie, farragine; pot-pourri; avt. miscela combustibile, miscela carburante;
    krmilna mešanica miscuglio di foraggi concentrati
    mešanica proze in poezije un amalgama di prosa e di poesia
    precej vprašljiva mešanica barv un accozzo assai discutibile di colori
    mešanica citatov una farragine di citazioni

    2. ekst. ibrido
  • naj1 členek

    1. (za izražanje želja s povedkom) ○:
    naj bo po tvojem sia come vuoi tu

    2. (v vprašalnih stavkih za izražanje ugibanja) ○:
    kaj naj naredim? che fare?
    ali naj grem ali ne? vado o resto?, devo andare o no?

    3. (za izražanje nujnosti) ○:
    naj ti povem, kaj se bo zgodilo ti dirò io cosa succederà
    to je potrebno, če naj se izognemo posledicam è necessario se vogliamo evitare le conseguenze

    4. (za izražanje pojasnila) ○, comunque:
    skakalec je padel. A naj povem, da je bil veter precej močen il saltatore è caduto, comunque va detto che il vento era piuttosto forte

    5. (za izražanje želje, s pogojnikom) ○:
    politki naj bi uresničevali želje ljudstva i politici sarebbero chiamati a realizzare la volontà popolare

    6. (za izražanje namena) ○:
    ta šola naj bi vzgajala strokovnjake prihodnosti una scuola che dovrebbe educare i tecnici del futuro

    7. (za izražanje dvomov) ○:
    ta proces naj bi povzročale neke bakterije un processo che sarebbe provocato da certi batteri
  • nanášati (-am) | nanêsti (-nêsem)

    A) imperf., perf.

    1. portare, ammucchiare; depositare:
    voda nanaša prod in pesek l'acqua deposita ghiaia e rena

    2. applicare, dare:
    nanašati ličilo na obraz applicare al volto il trucco

    3. (vrisati na) riportare

    4. (prinašati, prinesti):
    na leto obresti precej nanesejo gli interessi annui fruttano parecchio

    5. (nabirati, nabrati se) essere in tutto, complessivamente:
    razprava je nanesla dvajset strani il saggio è in tutto una ventina di pagine

    6. capitare, succedere (tudi impers.):
    slučaj je nanesel, da sta se srečala il caso ha voluto che si incontrassero
    včasih je prijazen, včasih zadržan, kakor nanese talvolta è gentile, tal altra riservato, come capita

    B) nanášati se (-am se) rifersi:
    opisani dogodki se nanašajo na ... i fatti qui descritti si riferiscono a...
  • narázen adv. discosto; separato, separatamente:
    hiši stojita precej narazen le due case stanno parecchio discoste
    nekatere prislove pišemo narazen certi avverbi si scrivono separati
    biti si daleč narazen divergere
    pog. dati stroj narazen smontare una macchina
    pog. iti narazen separarsi, divorziare
    živeti narazen vivere separati
    pog. blago leze narazen la stoffa è logora, si straccia
    lica mu lezejo narazen od zadovoljstva dalla contentezza gli si slarga il volto
    pog. posestvo leze narazen il podere va in rovina
    pog. toliko jé, da kar leze narazen a furia di mangiare ingrassa a vista d'occhio
    spraviti narazen prepirljivce separare i contendenti
  • nôga (-e) f

    1. gamba, piede; (za živali tudi) zampa:
    noga ga boli gli duole la gamba
    noge so se mu od strahu šibile, tresle dalla paura le gambe gli facevano giacomo giacomo
    iztegniti, skrčiti noge allungare, piegare le gambe
    krive, lepe noge gambe a x, belle gambe
    prekrižane, razkoračene, spodvite noge gambe accavallate, divaricate, incrociate
    konjske, kozje, ptičje noge gambe, zampe di cavallo, di capra, di uccello
    prednje, zadnje noge zampe anteriori, posteriori
    pren. tajiti in skrivati kot kača noge negare decisamente, nascondere gelosamente
    (del okončine od gležnjev do konca prstov) piede:
    bose, otekle noge piedi scalzi, gonfi
    stopiti komu na nogo pestare il piede a uno
    prestopiti se z noge na nogo battere i piedi
    voj. k nogi! piedarm
    na noge! in piedi!

    2. (spodnji del priprave) gamba:
    mizne, posteljne noge le gambe della tavola, del letto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, teči, kar noge dajo scappare, correre a gambe levate
    noge klecajo le gambe fanno giacomo, giacomo
    pren. tu dobi, ima vsaka stvar noge qui tutto prende il volo, sparisce
    pren. nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
    pren. komaj vleči noge za seboj trascinarsi a fatica
    komaj se držati na nogah reggersi a fatica in piedi
    spraviti se komu izpod nog togliersi dai piedi
    ogledati si (koga, kaj) od nog do glave osservare, guardare dal capo ai piedi
    stisniti rep med noge mettere la coda fra le gambe
    postaviti, spraviti na noge rimettere in sesto
    spraviti na noge (vznemiriti) mettere in subbuglio
    skočiti na noge saltare su, saltare in piedi
    metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
    metati se komu pod noge sottomettersi a qcn.
    pijača mu je šla, zlezla v noge era tanto ubriaco da non reggersi in piedi
    biti cel dan na nogah essere tutto il giorno in piedi
    ob dogodku so bili vsi meščani na nogah l'accaduto turbò, entusiasmò tutta la cittadinanza
    pog. biti dober v nogah essere un bravo camminatore
    imeti precej kilometrov v nogah aver superato parecchi chilometri
    gori mu pod nogami corre un grave pericolo
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione è pericolante
    pren. biti z eno nogo v grobu stare con un piede nella tomba, reggere l'anima coi denti
    biti s kom na bojni nogi essere sul sentiero di guerra
    postaviti se na lastne noge rendersi indipendenti
    vstati z levo nogo aver la luna di traverso
    stati na majavih, slabih, šibkih, trhlih nogah avere i piedi d'argilla, stare su basi fragili
    živeti na veliki nogi fare il gran signore, spendere, scialacquare a destra e a manca
    biti nov od nog do glave essere vestito di nuovo da capo a piedi
    udreti se komu pod nogami sentirsi mancare la terra sotto i piedi
    od mladih nog dalla più tenera età
    hitrih nog a gran passi
    šport. ščitnik za noge parastinchi
    aer. amortizacijska noga amortizzatore
    zool. noge hodilke arti toracici
    šport. odrivna noga piede di slancio
    zool. oprijemalna noga piede prensile
    zool. plavalna noga piede palmato
    zool. plezalna noga piede rampicante, scansorio
    med. ploska noga piede piatto
    teh. svinjska noga piede di porco
    bot. vranja noga sardonia (Coronopus)
  • okrógel (-gla -o)

    A) adj.

    1. rotondo, tondo:
    okrogel obraz un viso rotondo
    okrogli oklepaj parentesi tonda

    2. pren. tondeggiante, pienotto

    3. tondo, arrotondato (numero):
    zadeti na loteriji okroglih deset milijonov vincere alla lotteria dieci milioni tondi

    4. notevole:
    poneveriti precej okroglo vsoto frodare una somma notevole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti okrogel (pijan) essere brillo
    zardevati pri vsaki okrogli besedi arrossire a ogni parola sconcia
    pren. pogovor za okroglo mizo tavola rotonda
    peti okrogle pesmi cantare canzoni allegre, vivaci
    pripovedovati okrogle zgodbe raccontare storie, barzellette sconce, spinte
    šport. žoga je okrogla la palla è rotonda, fare previsioni è azzardato
    adm. okrogli žig timbro tondo
    metal. okroglo železo tondino
    okrogel predmet tondello
    okrogel ročaj pomolo
    okrogla embalaža barattolo
    pren. okrogla miza panel
    okrogla oblika rotondità
    okroglo naslonjalo tombolo

    B) okrógli (-a -o) m, f, n
    peti okrogle cantare canzoni allegre
    pije, dokler ima kaj okroglega v žepu beve fin quando ha qualche soldo in tasca
  • pôper (-pra) m pepe:
    celi, mleti poper pepe in grani, macinato
    črni poper pepe nero
    bot., pl. vodni popri elatinacee (sing. -ea) (Elatinaceae)
    mlinček za poper macinapepe
    dodati pripovedovanju precej popra mettere nel racconto sale e pepe
    dati komu popra far vedere a qcn., pigliare qcn. a schiaffi
    pren. suh kot poper al verde, senza il becco di un quattrino
  • popíti (-píjem) perf.

    1. bere (tudi ekst.):
    precej je popil, pa ni prišteven ha bevuto troppo e non ragiona

    2. asciugare, assorbire
  • potólči (-tólčem)

    A) perf. ➞ tolči

    1. battere, picchiare:
    potolči žeblje battere i chiodi
    potolči orehe schiacciare le noci
    potolči po bobnu battere il tamburo

    2. abbattere

    3. pren. battere; sconfiggere:
    potolči nasprotnika battere l'avversario
    potolči rekord battere un record

    4. (ovreči) controbattere, respingere:
    potolči trditve controbattere le affermazioni

    B) potólči se, si (-tólčem se, si) perf. refl. ferirsi, riportare ferite, colpi, contusioni; prendere una botta, farsi male:
    pri nesreči se je precej potolkel nell'incidente ha riportato varie ferite
    potolči si koleno prendere una botta al ginocchio
  • potrebováti (-újem) imperf.

    1. aver bisogno di; bisognare; volerci; ekst. amare:
    potrebovati denar aver bisogno di soldi
    potrebovati papir in pero za pisanje aver bisogno di carta e penna per scrivere
    potreboval je precej časa, da je razumel gli ci volle un bel po' (di tempo) per capire
    rastline potrebujejo veliko vlage le piante amano l'umidità

    2. necessitare di; reclamare; volere; servire:
    avto potrebuje generalno popravilo la macchina reclama una revisione
    bolnik, ki potrebuje veliko nege un malato che vuole molte cure
    potrebujete še kaj? serve altro?, ha bisogno di altro?
  • preredíti (-ím) perf. allevare, dar da mangiare, nutrire, ingrassare:
    ti travniki in pašniki lahko preredijo precej goveda con questi prati e pascoli si possono allevare molti bovini