Franja

Zadetki iskanja

  • poznáti (-ám)

    A) perf.

    1. conoscere; praticare:
    poznati koga iz otroških let conoscere qcn. fin dall'infanzia
    poznati mnogoženstvo praticare la poligamia

    2. conoscere, sapere, padroneggiare:
    poznati pot sapere la strada
    za prevajanje je treba dobro poznati oba jezika per tradurre bisogna sapere bene ambedue le lingue

    3. pren. conoscere qcn., avere dimestichezza con qcn.

    4. pren. (ozirati se na koga, upoštevati koga) conoscere qcn., aver riguardo di qcn., tener conto di qcn.:
    prijatelja pozna samo, kadar ga potrebuje tiene conto dell'amico solo quando ne ha bisogno

    5. pren. (z nikalnico)
    ne poznati mej non conoscere limiti, essere sconfinato
    ne poznati mere essere smodato
    ne poznati milosti essere spietato
    ne poznati olike essere screanzato, maleducato
    pog. nobenega heca ne poznati essere troppo serio, non saper stare allo scherzo
    pren. ne poznati šale non scherzare; non avere senso dell'umorismo
    če to narediš, te ne poznam več se lo fai, non ne voglio più sapere di te
    poznati koga po imenu conoscere qcn. di nome
    poznati koga kot slab denar, kot svoj žep conoscere qcn. come le proprie tasche

    B) poznáti se (-am se) perf. impers., perf. refl. vedersi; conoscersi

    1.
    pozna se mu, da ni spal si vede che non ha dormito
    po govorici se mu pozna, da ni domačin dalla parlata si vede che non è del luogo

    2.
    tega ne bom končal do roka, saj se poznam non lo finirò in tempo, mi conosco bene
    škoda besed, saj se poznamo non ne parliamo, tanto ci conosciamo bene
    delu se pozna hitrica si vede che il lavoro è stato fatto in gran fretta
    pog. leta se mu res ne poznajo non dimostra gli anni che ha, porta bene gli anni
    PREGOVORI:
    po delu se mojster pozna l'opera loda il maestro
  • imé (-na) n

    1. nome:
    dati komu ime dare un nome a qcn.
    kako ti je ime? come ti chiami?, qual è il tuo nome?
    knjiž. glasiti se na ime (vloga) essere intestato a
    živeti pod drugim imenom vivere sotto altro nome
    klicati koga po imenu chiamare uno per nome
    navesti ime in priimek indicare il nome e il cognome
    izmišljeno ime pseudonimo
    domače ime familiarmente, vulgo, detto
    dekliško ime (priimek) cognome da ragazza, da nubile
    hišno ime nome locale
    krstno ime nome di battesimo
    trg. zaščiteno ime nome depositato
    obče, lastno ime nome comune, proprio

    2. pren. (ugled) nome, fama, rinomanza, reputazione:
    ustvariti si ime farsi un nome
    biti (pomembno) ime v umetnosti avere un nome nell'arte
    uživati dobro ime avere un buon nome, godere buona reputazione
    gre za moje dobro ime ne va del mio buon nome

    3.
    v imenu zakona in nome della legge
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    poznati koga (samo) po imenu conoscere uno di nome
    pren. imenovati stvari s pravim imenom chiamare le cose col loro nome
    ledinsko ime microtoponimo
    lingv. ljubkovalno ime vezzeggiativo
    osebno ime nome proprio di persona
  • jétra (jéter) n pl. anat. fegato:
    zboleti na jetrih ammalarsi di fegato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    svinjska, telečja jetra fegato di maiale, di vitello
    gastr. pražena jetra fegato alla veneziana
    pren. poznati koga do jeter conoscere qcn in fondo, fino alle midolla
    pren. iti na jetra dare ai, nei nervi a qcn., rompere le scatole a qcn.
    med. ciroza jeter cirrosi epatica
  • koléno (-a) n

    1. anat. ginocchio (m pl. -chi; f pl. -chia):
    posaditi si otroka na kolena prendere il bambino sulle ginocchia
    kolena se mi šibijo, tresejo le ginocchia fanno giacomo giacomo
    do kolen segajoče krilo gonna che arriva al ginocchio
    gristi kolena arrampicarsi con le mani e i piedi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. upogniti pred kom kolena piegare il ginocchio davanti a qcn.
    vulg. biti, stati do kolen v dreku essere nella merda fino al collo
    pren. ne segati komu do kolen non giungere neppure alla caviglia di qcn.
    poznati že od mladih kolen conoscere fin dall'infanzia
    dati otroka čez kolena sculacciare il bambino
    spraviti koga na kolena mettere in ginocchio qcn.
    vreči se komu pred kolena mettersi in ginocchio davanti a qcn.
    biti na kolenih essere vinto, prostrato
    pejor. po kolenih se plaziti pred kom strisciare sulle ginocchia davanti a uno

    2. teh. gomito (di un tubo)

    3. pren. (krivina, zavoj) curva; ansa, meandro (di un fiume)

    4. grado, linea di parentela:
    bratranec v drugem kolenu cugino di 2o grado

    5. adm.
    knjigovodsko koleno barra
  • naváda (-e) f abitudine, usanza, uso; vezzo; costume; maniera; modo; prassi:
    težko je spremeniti vsakdanje navade è difficile cambiare le abitudini quotidiane
    poznati navade tržišča conoscere le usanze del mercato
    kajenje je njegova navada ha il vezzo del fumo
    na kmetih je navada, da se ljudje pozdravljajo nelle campagne la gente usa salutarsi
    iz navade per abitudine
    mnoge stare navade izginjajo molte antiche usanze vanno scomparendo
    biti navada essere di prammatica
    v takih primerih je navada, je praksa, da ... in questi casi la prassi prevede che
  • obíst (-i) f anat. star. rene:
    obrati koga do obisti tagliare i panni addosso a qcn.
    preiskati, pretipati komu obisti mettere qcn. alle strette
    poznati do obisti conoscere a fondo
  • poklíc (-a) m mestiere, professione; vocazione:
    krojaški poklic mestiere di sarto
    zdravniški poklic la professione del medico
    svobodni poklic libera professione
    evf. najstarejši poklic (na svetu) la professione più antica del mondo
    duhovniški poklic vocazione sacerdotale
    sedeči poklic mestiere sedentario
    poklic ovaduha il mestiere della spia
    dobro obvladati, poznati poklic conoscere il proprio mestiere
    opravljati poklic esercitare una professione
  • potánkost (-i) f particolare, dettaglio:
    poznati kaj do potankosti conoscere qcs. nei minimi particolari
  • samó adv.

    I.

    1. solo, solamente, soltanto, unicamente, semplicemente, puramente:
    poznati samo navidez conoscere soltanto di vista

    2. pren. (izraža popolno omejenost na navedeno dejanje) ○, solo, soltanto:
    mi se samo čudimo, da toliko časa vzdržiš noi non possiamo che, possiamo soltanto domandarci come fai a resistere così a lungo
    samo igral bi avrebbe voluto soltanto giocare

    3. pa samo (krepi nasprotje s povedanim) non fare che; limitarsi a, accontentarsi di:
    oče gara, otroci pa samo lenarijo il padre si sfianca dalla fatica, mentre i figli se ne stanno con le mani in mano

    4. (z velelnikom izraža spodbudo) ○:
    samo ne izgubite živcev! calma e sangue freddo!
    samo noter, prosim! avanti, prego!
    samo tako naprej! avanti così!

    5. (izraža svarilo) ○:
    samo poskusi, pa boš videl! provaci e vedrai!
    samo še enkrat! guai a te se lo fai un'altra volta!

    6. (z vprašalnim zaimkom ali prislovom izraža ugibanje) ma:
    rekel je, da pride, samo kdaj?! ha detto che veniva: ma quando?!

    7. samo če (poudarja pogojenost) soltanto se, solo a patto che:
    nekaj pomeniš, samo če imaš denar ti prendono sul serio a patto che tu abbia tanti soldi

    8. samo da, samo če (izraža zadovoljnost, začudenje, zaskrbljenost) basta che, purché:
    samo da ste zdravi basta che stiate bene di salute
    samo da se mu ni kaj zgodilo purché non gli sia successo qualcosa

    II. (v vezniški rabi)

    1. (za izražanje nasprotja s povedanim) solo che:
    to ti lahko prodam, samo zate bo predrago te lo posso vendere, solo che per te sarà troppo caro

    2. (z nikalnico izraža izvzemanje) solo, soltanto:
    vsi vedo, samo on ne lo sanno tutti, soltanto lui no

    3. samo da (za omejevanje povedanega) solo che:
    na dopustu je bilo lepo, samo da je bilo včasih prevroče in vacanza ci siamo trovati benissimo, solo che talvolta faceva un caldo da morire

    4. ne samo ... ampak tudi non solo... ma anche:
    ni samo govoril, ampak tudi delal non si limitava a parlare, (ma) era anche un buon lavoratore

    5. pren. (v časovnih odvisnikih) non appena:
    samo pokaže se v javnosti, že pišejo o njej non appena compare in pubblico scrivono di lei
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. samo čakajo, da planejo po njem non fanno che aspettare per saltargli addosso
    stanovanje, kot si ga lahko samo želiš un alloggio che puoi soltanto sognare
    pog. to sem rekel, storil samo tako l'ho detto, l'ho fatto così, senza parere
  • slàb (slába -o)

    A) adj.

    1. cattivo; brutto:
    slab človek uomo cattivo
    slab spomin cattiva memoria
    slab zrak aria cattiva
    slabo vreme tempo brutto, cattivo
    slaba navada brutto vizio
    slaba vest cattiva coscienza
    slaba roba merce cattiva, scadente
    slab posel un cattivo affare
    slabo obnašanje cattive maniere
    biti slabe volje essere di cattivo umore
    pren. biti na slabi poti essere su una cattiva strada
    zahajati v slabo družbo frequentare cattive compagnie

    2. scarso, modesto, brutto:
    slabe novice brutte notizie
    slabo znamenje brutto segno
    slaba vidljivost scarsa visibilità
    slaba letina raccolto scarso
    v slabi uri bo delo končano il lavoro sarà finito in un'ora scarsa

    3. (onemogel, slaboten, nebogljen) debole, malaticcio, cagionevole:
    bolnik je še slab il malato è ancora debole

    4. (ki ne ustreza, ki dosega nizko stopnjo) debole, scarso:
    slaba luč luce debole, scarsa
    pihal je slab veter soffiava un vento debole
    kuhati na slabem ognju cuocere su fuoco debole

    5. pren. (z nikalnico, ki mu določa pozitivno lastnost) cattivo, male:
    po naravi ni slab človek di natura non è cattivo
    to ni slab predlog la proposta non è male
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. poznati koga kot slab denar conoscere uno come le proprie tasche
    pren. priti na slab glas acquisire cattiva fama; venire in discredito
    biti na slabem glasu (v tisku) godere di cattiva fama, di cattiva reputazione, avere una cattiva stampa
    pren. imeti slabo glavo studiare con difficoltà
    pren. biti v slabi koži stare, sentirsi male
    med. imeti slabo kri essere anemico
    imeti slabo vest sentirsi rimordere la coscienza
    pren. stati na slabih nogah stare su basi fragili
    bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte ma la carne è debole
    igre slaba karta scartina
    slaba izgovorjava storpiatura; cattiva pronuncia
    med. slaba prebava dispepsia
    slaba razvitost rachitismo
    slaba roba paccottiglia
    pren. slaba stran il debole
    slaba vzgoja diseducazione
    slab okus malgusto; cattivo gusto
    slaba ocena voto di demerito; cattivo voto
    slab slikar imbrattatele
    lov. slab strelec spadellatore
    slabo delovanje, funkcioniranje disservizio; cattivo funzionamento
    muz. slabo igranje strimpellamento
    PREGOVORI:
    petek, slab začetek né di Venere né di Marte né si sposa, né si parte
    po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue

    B) slábi (-a -o) m, f, n
    pomagal je dobrim in slabim soccorse i buoni e i cattivi
    pren. slaba mu kaže le prospettive non sono rosee
    slaba mu prede è nei guai, in difficoltà
    storil je več dobrega kot slabega fece più bene che male
    če si brez dela, si na slabem se non hai lavoro, la ti va male
    bolezen se mu je obrnila na slabše la malattia è peggiorata
  • slabó adv.

    1. male; poco:
    slabo spati dormire male
    slabo videti in slišati vedere e sentire male
    slabo govoriti angleško masticare un po' di inglese
    slabo končati finire malamente; male
    slabo zaslužiti guadagnare poco
    slabo poznati conoscere poco

    2. (v povedni rabi izraža neprimernost, nezadovoljnost; v nikalnih stavkih precejšnjo zadovoljnost):
    slabo je bilo, da se nisi z nikomer posvetoval hai fatto male a non consultarti con qcn.
    z očetom je slabo il padre sta male
    v avtobusu ji je vedno slabo in autobus si sente sempre male
    slabo mu gre gli affari vanno male
    pijača mi slabo dene il bere mi fa male
    pren. slabo kaže le cose si mettono male
    pren. slabo se mu piše le cose gli si mettono (proprio) male
    pren. imeti koga slabo zapisanega avere una cattiva reputazione
    ni slabo, nič se ne pritožujem non c'è male, non ho da lamentarmi
    ne bi bilo slabo, če bi mi kdo pomagal non sarebbe male, se qualcuno mi desse una mano
  • šála (-e) f

    1. scherzo, celia:
    nedolžna šala scherzo innocente
    neokusna šala scherzo di cattivo gusto, brutto scherzo, scherzo da prete
    narediti šalo fare, giocare uno scherzo
    prvoaprilska šala pesce d'aprile

    2. (dovtip) barzelletta; facezia, arguzia; battuta:
    stresati šale raccontare barzellette
    dobra, groba, neprimerna, opolzka šala barzelletta spiritosa, rozza, indecente, spinta

    3. (šaljenje) scherzo; ridere:
    pogovor zasukati v šalo buttare il discorso in ridere

    4. v šali, za šalo (v adv. rabi) per scherzo:
    narediti kaj kot za šalo fare qcs. come niente fosse
    kaj reči za šalo dire qcs. per scherzo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. to ni šala non è una bagatella
    denimo šalo na stran scherzi a parte
    ne poznati šale non scherzare; ekst. non stare allo scherzo
  • šólski (-a -o) adj.

    1. di, della scuola; scuola; scolastico, scolare, didattico:
    šolska leta età scolare
    šolski zvonec campanello della scuola
    šolska klop banco di scuola
    šolska tabla lavagna
    šolska torba cartella
    šolska televizija telescuola
    šolska ura ora di lezione
    šolska malica refezione scolastica
    šolski sluga bidello
    šolski ravnatelj direttore didattico
    šolsko leto anno scolastico
    šolske počitnice vacanze
    šolsko spričevalo pagella (scolastica)
    šolski avtobus scuolabus
    šolski center centro didattico
    šolski okoliš bacino d'utenza
    šolska ladja nave scuola
    šolsko letalo aereo scuola

    2. pejor. scolaresco, scolastico; didattico:
    njeno recitiranje je preveč šolsko il suo modo di recitare è troppo scolastico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prestopiti šolski prag andare a scuola per la prima volta
    biti šolski primer česa essere un esempio classico di qcs.
    šolski tovariš compagno di scuola
    pog. drgniti šolske klopi andare a scuola; šalj. scaldare i banchi
    poznati se iz šolskih klopi conoscersi dagli anni della scuola
    šolska sestra religiosa (di ordine dedito all'insegnamento)
    šolska naloga compito in classe
    šolski nadzornik ispettore didattico
    voj. šolski naboj cartuccia di esercitazione
  • tančína (-e) f

    1. (odtenek) sfumatura, tonalità, gradazione, nuance;
    jezikovne, teološke, arhitekturne tančine sfumature, nuance linguistiche, teologiche, architettoniche
    poznati kaj do vseh tančin conoscere a fondo qcs.

    2. (tankost) sottigliezza, esilità, tenuità
  • temeljíto adv. in maniera soda; radicalmente; affondo:
    temeljito poznati (obvladati)
    vse romanske jezike possedere tutte le lingue neolatine
    temeljito preiskati, preučiti perscrutare, approfondire
    temeljito raziskati problem sviscerare un problema
  • usmíljenje (-a) n pietà, compassione; misericordia:
    čutiti usmiljenje provare pietà, aver compassione
    izkazovati usmiljenje mostrare compassione, essere pietoso
    prositi usmiljenja chiedere pietà
    ne poznati usmiljenja non conoscere pietà, essere spietato
    izkoriščati brez usmiljenja sfruttare spietatamente
    pren. našli so ga v usmiljenja vrednem stanju fu trovato in uno stato compassionevole
  • vídez (-a) m apparenza, aspetto, aria, cera; forma, fisionomia:
    ženska prijetnega videza una donna dall'aspetto piacente
    utrujen videz aria stanca
    mesto dobiva drugačen videz la città sta acquisendo una nuova fisionomia
    poznati na videz conoscere di vista
    za videzom (pod zunanjostjo) sotto la scorza
    varovati zunanji videz salvare le apparenze
    ne se ustavljati pri videzu stvari andare oltre la superficie delle cose
    videz vara l'apparenza inganna
  • vlákno (-a) n tekst. fibra; anat. filamento, funicolo; (drevesno, travnato) tiglio:
    rastlinska, tekstilna, sintetična vlakna fibre vegetali, tessili, sintetiche
    poznati kaj do zadnjega vlakna conoscere qcs. a menadito
    pren. biti komu do zadnjega vlakna zvest essere ciecamente fedele verso qcn.
    mišično, živčno vlakno fibra muscolare, nervosa
    kem. poliamidna vlakna fibre poliamidiche
    steklena vlakna fibre di vetro
    bot. esparto vlakno sparto
  • žèp (žêpa) m

    1. obl. tasca, taschino; nareč. saccoccia, scarsella:
    nositi denarnico v žepu tenere il portamonete in tasca
    hoditi z rokami v žepu camminare con le mani in tasca, nelle tasche
    hlačni žep tasca dei calzoni
    notranji, prsni žep suknjiča taschino interno della giacca
    našiti, vrezani žep tasca a toppa, tagliata

    2. voj. sacca:
    delati obkolitveni obroč okoli žepa accerchiare la sacca
    aer. zaiti v zračni žep trovarsi in un vuoto d'aria

    3. med. tasca, borsa; recesso; fornice:
    veznični žep fornice congiuntivale

    4. pren. (kupna sposobnost) portata (del portafoglio):
    tak avto ni dosegljiv za moj žep un'auto che non è alla mia portata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    olajšati žep nekoga alleggerire le tasche di qcn.
    kaniti kaj v žep guadagnare qualche cosetta
    globoko seči v žep pagare caro
    držati figo v žepu non intendere mantenere la parola
    poznati ko lasten žep conoscere come le proprie tasche
    plačati iz lastnega žepa pagare di tasca propria
    žarg. imeti diplomo v žepu aver finito gli studi, essersi laureato
    imeti kačo, luknjo, sušo v žepu essere al verde
    imeti plitev žep avere pochi soldi
Število zadetkov: 19