potováti (-újem) imperf. viaggiare; andare:
potovati z vlakom, z avtomobilom, z letalom, z ladjo viaggiare in treno, in automobile, in aereo, con la nave
potovati peš andare a piedi, viaggiare a piedi
potovati po svetu viaggiare per il mondo, girare il mondo
potovati po morju viaggiare per mare
pren. nato je spis potoval k javnemu tožilcu quidi la pratica finì dal procuratore
potovati s prstom po zemljevidu viaggiare col dito sulla carta geografica; indicare col dito il percorso
Zadetki iskanja
- čez2 prep.
1. (za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran, po površini, skozi kaj, okoli česa) oltre, per, attorno:
skočiti čez jarek saltare il fosso
odpraviti se čez morje andare oltre oceano
potovati v Zagreb čez Novo mesto andare a Zagabria passando per Novo mesto
tanka čez pas stretta (attorno) alla vita
2. (za izražanje časa, po katerem se kaj zgodi) fra:
vrnem se čez pet minut torno fra cinque minuti
durante:
čez teden ga ni durante la settimana non c'è, è assente
3. (za izražanje presežene mere) più di:
meri čez dva metra misura più di due metri
4. (za izražanje nasprotovanja) contro:
pritoževati se čez draginjo protestare contro il carovita
pog. vsi so čezme tutti sono contro di me, ce l'hanno con me
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vpiti drug čez drugega gridare confusamente
pog. komu čez glavo zrasti non temere più qcn., non curarsi più degli ammonimenti, dei consigli di qcn.
pog. imeti česa čez glavo averne fin sopra i capelli di qcs.
imeti dela čez glavo essere oberato di lavoro
pog. dobiti jih čez hrbet buscarle, prenderle
pren. napraviti križ čez kaj farci sopra una croce
pog. dati otroka čez koleno picchiare il bambino, suonarle al bambino
pog. biti čez les mancare di una rotella, di un venerdì
zasloveti čez noč diventare famoso da un giorno all'altro
pog. biti malo čez les essere toccato nel cervello, essere svitato
čez mero jesti mangiare a crepapelle
šport. tek čez drn in strn cross country
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride metti la roba in un cantone, che viene il tempo ch'ella ha stagione - ládja (-e) f
1. nave; bastimento, battello:
ladja izpljuje la nave salpa
ladja nasede, se potopi, pristane la nave si arena, si incaglia, affonda, attracca
vkrcati se na ladjo, izkrcati se z ladje imbarcarsi sulla nave, sbarcare dalla nave
privezati ladjo, natovoriti, raztovoriti ladjo ormeggiare, caricare, scaricare la nave
potovati z ladjo viaggiare su una nave
nadvodni, podvodni del ladje opera morta, opera viva
tonaža ladje tonnellaggio
čezoceanska, rečna ladja transatlantico, battello fluviale
drsna ladja (hidrogliser) aliscafo
gusarska ladja nave corsara
petrolejska ladja nave petroliera
potniška, ribiška, tovorna, trgovska ladja nave passeggeri, da pesca, da carico, mercantile
ladja na jedrski pogon, na vesla nave a propulsione nucleare, a remi
linijska, šolska ladja nave di linea, nave scuola
vojna ladja nave da guerra
vesoljska ladja astronave
izkrcevalna, desantna ladja nave da sbarco
2. rel., arhit. navata:
glavna, prečna, stranska ladja navata centrale, trasversale (transetto), laterale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ladja plove pod panamsko zastavo la nave batte bandiera panamense
pren. podgane že zapuščajo ladjo i ratti stanno già abbandonando la nave
igre ladje potapljati giocare a battaglia navale
ladja se guga, se opoteka, se ziblje la nave beccheggia, rolla
določiti položaj ladje fare il punto
admiralska ladja nave ammiraglia
bojna ladja nave da battaglia
bolniška ladja nave ospedale
pren. cestna ladja macchinone
ladja dolge plovbe nave di lungo corso
matična (vojna)
ladja nave appoggio
zool. portugalska ladja fisalia (Physalia physalis)
ladja gledališče showboat
ladja za polaganje kablov (nave) posacavi
ladja za čiščenje morja spazzamare
ladja za prevoz banan, tekočega plina, vina, zabojnikov bananiera, metaniera, vinacciera, portacontainers - lásten (-tna -o) adj.
1. proprio:
imeti lastne dohodke avere redditi propri
2. pog. suo, proprio:
iti kam, potovati na lastne stroške andare, viaggiare a proprie spese
storiti kaj na lastno odgovornost fare qcs. sulla propria responsabilità
3. (izraža ožjo sorodstveno, narodnostno pripadnost) proprio, suo stesso:
zatajiti lastno kri rinnegare il proprio sangue
4. (značilen, tipičen) proprio (a, di qcn.), caratteristico, tipico, peculiare:
to je mladini lastno qualcosa di tipico della gioventù, di proprio della, alla gioventù
5. pren. (poudarja pomen svojilnega zaimka) proprio:
Slovenci nismo imeli svoje lastne države noi sloveni non abbiamo avuto un proprio, un nostro stato
ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spremeniti se, da bi ga lastna mati ne spoznala cambiare in modo irriconoscibile
videti na lastne oči vedere coi propri occhi
sprejeti koga v lastni osebi ricevere di persona
storiti kaj na lastno pest fare qcs. di propria iniziativa
bati se lastne sence aver paura della propria ombra
trg. lastna cena prezzo di costo
fiz. lastna frekvenca frequenza propria
elektr. lastna indukcija autoinduizione
ekon. lastna sredstva mezzi propri
teh. lastna teža vozila peso a vuoto
lingv. lastno ime nome proprio
lažje je videti tuje kot lastne napake è più facile vedere gli altrui difetti che i propri
PREGOVORI:
lastna hvala — cena mala; lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda - móker (-kra -o)
A) adj.
1. bagnato:
mokra cesta strada bagnata
mokra obleka abito bagnato
moker kakor miš, do kože bagnato fino all'osso, bagnato fradicio
moker omet intonaco fresco
mokro čelo fronte madida di sudore
mokro oko occhio bagnato di pianto
2. umido:
moker svet terreno umido, landa umida
3. pren. piovoso:
moker april aprile piovoso
4. teh. a umido:
mokri tisk stampa a umido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pog. je še moker pod nosom, za ušesi puzza ancora di latte
držati se kakor mokra kura starsene come un pulcino bagnato
mokra barva vernice fresca
kem. mokra destilacija distillazione frazionata
teh. mokra montaža montaggio a umido
obrt. mokra roba stoviglie, ceramiche
elektr. mokri člen elemento galvanico liquido
alp. mokri plaz lavina di neve umida
adm. mokri žig timbro a inchiostro
kozm. mokro britje rasatura a umido
B) mókri (-a -o) m, f, n
na mokrem sedeti sedere sul bagnato
iz mokrega so se dvigale megle dall'acquitrino saliva la nebbia
potovati po suhem in po mokrem viaggiare per terra e per mare - mórje (-a) n
1. mare:
reka se izliva v morje il fiume sfocia nel mare
pluti po morju navigare
potovati po suhem in po morju viaggiare per terra e per mare
potisniti ladjo v morje varare una nave
gladina, globina morja la superficie, il fondo del mare
vihar na morju tempesta di mare; uragano
globoko, plitvo morje mare profondo, basso
modro morje mare azzurro
mirno, razburkano, valovito, viharno morje mare calmo, agitato, ondoso, tempestoso
na odprtem morju in alto mare
peščeno morje mare di sabbia
nekdo je padel v morje! uomo in mare!
geogr. Baltiško, Črno, Jadransko, Sredozemsko morje Mare Baltico, Mar Nero, (Mare) Adriatico, (Mare) Mediterraneo
Jonsko, Ligursko morje Mar Ionio, Mar Ligure
2. (morje z obalo kot prostor za oddih) mare:
bili smo na morju siamo stati al mare, abbiamo fatto le vacanze al mare
3. (morska voda) mare
4. (velika količina) mare, torrente; massa; distesa; folla; tosk. buggerio; vulg. fottio:
preliti morje solz versare un mare, un torrente di lacrime
žitno morje valovi ondeggia la distesa del grano
ribiča je vzelo morje il pescatore è affogato
iti čez morje andare, emigrare oltre oceano
pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
pren. v morje vreči buttare a mare
pren. utoniti v tujem morju essere assimilato
zaleči kot kaplja v morju essere una goccia nel mare
kipenje morja il frangersi delle onde sulla riva
geol. brahično morje mare salmastroso
mrtvo morje mare morto
notranje morje mare interno
obalno, teritorialno morje mare costiero, territoriale
odprto, obrežno morje mare aperto, litoraneo
morje ljudi un fottio di gente
PREGOVORI:
hvali morje, a drži se brega loda il mare e rimani a terra; loda il monte e tienti al piano - pod prep.
I. (s tožilnikom)
1. (za izražanje premikanja k spodnji strani) sotto:
zlesti pod mizo strisciare sotto il tavolo
zlesti pod odejo mettersi sotto le coperte
2. (za izražanje prikrivanja) sotto:
skriti se pod psevdonim nascondersi sotto uno pseudonimo
3. (za izražanje mesta pri sistematičnem razvrščanju) a, ad; in:
prestopek spada pod člen 8 il reato è contemplato dall'art. 8, rientra nell'art. 8
4. (za izražanje nedosežene stopnje) sotto:
standard je padel pod minimum il tenore di vita è sceso sotto il minimo
5. (za izražanje podreditve) sotto:
priti pod tujo oblast cadere sotto il dominio straniero
6. (časovno, 'proti') verso:
priti pod večer venire verso sera
7. sotto:
peljati zapornika pod stražo v zapor condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni
pren. biti rojen pod srečno zvezdo essere nato sotto buona stella
trg. kupiti, prodati pod ceno comprare, vendere sotto costo
peljati koga pod roko portare qcn. sottobraccio, a braccetto
kopati pod zemljo scavare sottoterra
II. (z orodnikom)
1. (za izražanje položaja na spodnji strani) sotto:
letalo kroži pod oblaki l'aereo vola sotto le nuvole
plavati pod vodo nuotare sott'acqua
2. (za izražanje prikrivanja) sotto:
potovati pod tujim imenom viaggiare sotto falso nome
3. (za izražanje mesta pri sistematičnem razvrščanju) a:
pod drugo točko dnevnega reda so obravnavali delitev dobička al punto due dell'ordine del giorno si è discussa la ripartizione degli utili
4. (za izražanje nedosežene stopnje) sotto:
otroci pod desetimi leti i bambini sotto i dieci anni di età
5. (za izražanje podrejenosti, za izražanje razmer) sotto:
orkester pod taktirko znanega dirigenta l'orchestra, diretta dal noto direttore, sotto la direzione del noto direttore
pod Avstrijo sotto l'Austria
pod Napoleonom so bile osnovane Ilirske province sotto Napoleone furono create le Province Illiriche
6. (za izražanje sredstva, orodja za dejanje) sotto, a:
opazovati pod mikroskopom osservare al microscopio
7. (za izražanje vzroka) sotto:
opotekati se pod težkim bremenom barcollare sotto un carico pesante
jez je popustil pod pritiskom vode la diga cedette sotto la pressione dell'acqua
8. (za izražanje okoliščin dogajanja) sotto, a:
kupovati pod ugodnimi pogoji acquistare a condizioni favorevoli
9. (za izražanje merila, vodila) sotto; pena:
kajenje je pod kaznijo prepovedano è proibito fumare, pena la multa
izpovedati pod prisego confessare sotto giuramento
evf. vse gre podenj si fa tutto addosso
biti pod častjo, da bi ... essere un punto d'onore a non...
opombe navajati pod črto fare le annotazioni a pie' di pagina
bolnika imeti pod kisikom dare l'ossigeno al malato
pren. biti pod ključem essere in gattabuia
pren. biti pod kritiko essere pessimo (articolo, scritto e sim.)
plaz ga je zasul pod seboj rimase sepolto sotto la valanga di neve
agr. saditi pod motiko piantare nel buco praticato dalla zappa
kaj objaviti pod lažnim imenom pubblicare qcs. sotto falso nome
spati pod vedrim nebom dormire allo scoperto
(ki se nahaja) pod gričem pedecollinare
pod ključem sotto chiave
navt. pod krovom, pod palubo sottocoperta
grad. (ki se nahaja) pod nivojem ceste interrato - préko
A) adv. oltre, di là:
tam preko je Amerika di là è l'America
ostal je na obisku do noči in še preko rimase in visita dagli amici fino a tarda sera e oltre
B) préko prep.
1. (za izražanje gibanja nad čim) sopra, oltre:
skočiti preko ograje saltare oltre la siepe
2. (gibanje povprek po čem) per, di traverso per:
zvezde se pomikajo preko neba le stelle si muovono per il cielo
obesiti torbo preko rame appendere la borsa a tracolla
3. (za izražanje gibanja po površini, skozi kaj) per, su:
prerezati preko srede tagliare per il mezzo, a metà
potovati v Zagreb preko Novega mesta andare a Zagabria via, per Novo mesto
4. (za izražanje stanja) su, oltre:
most preko potoka un ponte sul torrente
5. (za izražanje časa, v katerem se kaj zgodi) durante:
kavarna je preko vikenda zaprta durante il weekend il bar è, rimane chiuso
6. (za izražanje presežne mere) oltre; più di:
pot je dolga preko deset kilometrov la strada è lunga oltre dieci chilometri
ima preko šestdeset let ha più di sessant'anni
7. (za izražanje vmesnega člena) a (... e poi a...):
opazovati življenje rastlin od cvetenja preko oploditve do zorenja osservare la vita delle piante dal fiore alla fecondazione e poi alla maturazione
8. (za izražanje sredstva, posrednika, po) tramite, per:
poslati sporočilo preko kurirja inviare un messaggio per corriere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti molče preko česa passare qcs. sotto silenzio
ne moči kar tako preko dejstva non poter ignorare un certo fatto
pren. preganjati koga še preko groba perseguitare uno anche dopo morto
pog. pri napredovanju iti preko nekoga nella promozione ignorare qcn., non tener conto di qcn. - túj (-a -e)
A) adj. altrui:
posegati v tuje pravice violare i diritti altrui
bahati se s tujo učenostjo gloriarsi della dottrina altrui
2. estraneo, forestiero:
uporabljati tujo delovno silo impiegare manodopera estranea
3. altro:
ozemlje pripada tujemu narodu il territorio appartiene a un altro popolo
4. straniero, estero; forestiero:
učiti se tuj jezik studiare una lingua straniera
sprejemati tuje navade accogliere usanze forestiere
potovati po tujih deželah viaggiare in paesi stranieri
tuj državljan cittadino straniero
5. (nepovezan z okoljem) estraneo:
počutiti se tujega sentirsi estraneo
6. diverso, dissimile; knjiž. altro:
kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji le culture dei due popoli sono ancor sempre dissimili tra loro, ancor sempre divergono
7. estraneo, lontano:
vaše ideje so mi tuje le sue idee mi sono estranee
biti tuj essere impersonale, distaccato
živeti pod tujo streho stare, abitare sotto un tetto altrui
povedati skozi tuja usta dirlo con parole altrui
kititi se s tujim perjem farsi bello con le penne altrui
lahko je s tujo roko kače loviti è facile cavare le castagne dal fuoco con la zampa del gatto
lingv. tuj element esotismo
šport. tuji igralec oriundo
hist. tuji vojak ausiliario
B) túji (-a -e) m, f, n
misli na svoje, tuje pa pusti pri miru pensa al tuo e lascia stare l'altrui
iti na tuje andare all'estero - vía adv. via:
potovati v Zagreb via Zidani Most andare a Zagabria via Z. M. - vlák (-a) m
1. treno:
potovati, voziti se z vlakom viaggiare in treno, col treno
ujeti, zamuditi vlak prendere, perdere il treno
vstopiti na vlak montare in treno, in carrozza
izstopiti iz vlaka scendere dal treno
električni, motorni vlak elettrotreno, automotrice diesel
potniški, tovorni vlak treno viaggiatori, treno merci
lokalni, navadni, posebni vlak treno locale, ordinario, straordinario
brzi vlak treno diretto, direttissimo
ekspresni vlak treno rapido
sanitetni vlak treno ospedale
voj. oklepni vlak treno blindato, corazzato
odpravnik vlakov capomovimento
pren. ujeti zadnji vlak approfittare dell'ultima occasione favorevole, prendere l'ultimo treno
2. pren. successione, serie, fila
3. nareč. agr. treggia
4. gled. elevatore delle scene - želézen (-zna -o) adj.
1. di ferro:
železen drog sbarra di ferro
2. (železov) di ferro, ferroso:
železna ruda minerale ferroso
3. pren. forte, di ferro:
železen stisk roke una forte stretta di mano
4. pren. di ferro, ferreo; pren. (zelo strog) ferreo, rigido, inflessibile:
železno zdravje salute di ferro
železna volja volontà ferrea
železna disciplina disciplina ferrea
5. pren. (osnoven) tradizionale, classico:
ponatisniti železna dela slovenske književnosti ristampare i classici della letteratura slovena
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. potovati z železnim konjičkom viaggiare in automobile
imeti železne živce avere nervi saldi, d'acciaio
vladati z železno roko governare col pugno di ferro
železna blagajna cassaforte
železna rezerva riserva di sicurezza
železni ptič aeroplano
hist. železna devica vergine di Norimberga
hist., voj. železna srajca cotta di maglia, cotta di ferro
hist. železna zavesa cortina di ferro
arheol. železna doba età del ferro
zool. železna kačica iulide (Julus terrestris)
rel. železna maša settantesimo della prima messa
med. železna pljuča polmone d'acciaio
farm. železno vino ferrochina
geogr. Železna vrata Porte di ferro
PREGOVORI:
stara navada — železna srajca vizio di natura fino a fossa dura - želéznica (-e) f ferrovia:
zgraditi, elektrificirati železnico costruire, elettrificare una ferrovia
enotirna, dvotirna železnica ferrovia a semplice, a doppio binario
železnica z navadnim tirom, ozkotirna, širokotirna železnica ferrovia a scartamento normale, ridotto, largo
industrijska, jamska železnica ferrovia privata (di un'industria), da miniera
zobata železnica ferrovia a dentiera, a cremagliera
nadzemna, podzemna železnica ferrovia elevata; ferrovia sotterranea, metropolitana
transsibirska železnica ferrovia transiberiana, transiberiana
potovati z železnico viaggiare in treno, per ferrovia
državne železnice Ferrovie dello Stato
/ 1
Število zadetkov: 13