Franja

Zadetki iskanja

  • poštèn (-êna -o) adj.

    1. onesto, probo, perbene (tudi iron.), dabbene, integro, retto;
    pošten in delaven človek un uomo onesto e laborioso

    2. giusto, decoroso, accettabile; corretto:
    poštena igra gioco corretto
    za pošteno delo pošteno plačilo una giusta mercede per un onesto lavoro

    3. leale, retto, buono:
    pošteni nameni intenzioni buone, leali; intenzioni, oneste

    4. pren. (ki se pojavlja v veliki obliki) forte, grave, bello, grande:
    staknil je pošten prehlad si è buscato un forte raffreddore
    dobil je pošteno vsoto denarja si è preso un bel gruzzolo
    dal mu je pošteno klofuto gli affibbiò un forte scapaccione

    5. pren. (ustrezen, primeren) adeguato, adatto, decente, presentabile:
    nima niti poštenih čevljev non ha nemmeno un paio di scarpe decenti
  • póšten (-tna -o) adj. postale, della posta, delle poste:
    poštne storitve servizio postale
    poštni nabiralnik buca, cassetta delle lettere
    poštno poslopje ufficio postale
    poštni golob colombo viaggiatore
    poštni uslužbenec postelegrafonico, impiegato delle poste, impiegato postale
    poštni žig timbro postale
    poštni predal casella postale
    poštna številka codice di avviamento postale, CAP
    poštna nakaznica vaglia postale
    poštna znamka francobollo
    poštni furgon (furgone) postale
    poštni vagon ambulante postale, vagone postale
    poštni sel corriere
    hist. poštni voz diligenza, corriera
  • člôvek (-éka) m pl. ljudje

    1. uomo:
    razlika med človekom in živaljo la differenza fra l'uomo e l'animale

    2. (oseba) uomo:
    človeka vredno življenje vita degna dell'uomo
    (kot nagovor) ali te ni sram, človek božji! non ti vergogni, benedett'uomo!
    pameten, pošten človek uomo saggio, onesto
    (oseba kot nosilec časovno, krajevno itd. povezane skupine)
    evropski, renesančni človek l'uomo europeo, del Rinascimento
    gledališki, poslovni človek uomo di teatro, d'affari
    delovni človek lavoratore

    3. nareč. (zakonski mož) uomo, marito:
    kje je tvoj človek? dov'è il tuo uomo, tuo marito?

    4. (izraža nedoločeno osebo v zaimenski rabi) uno; si (impers.):
    hudo je, če človek nima strehe è grave se uno è senza tetto, quando si è senza tetto
    človek bi dejal, da to ni res uno direbbe che non è vero, direi che non è vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    domač človek connazionale
    publ. mali človek uomo della strada, uomo comune, uomo qualunque
    pren. to je naš človek è uno dei nostri
    bibl. prvi človek il primo uomo, Adamo
    človek starega kova uomo di vecchio stampo
    človek na mestu uomo, persona a posto; galantuomo
    voj. človek žaba uomo rana, sommozzatore
    jur. pravice človeka diritti dell'uomo
    antr. pleistocenski človek uomo del pleistocene
    človeku podobne opice scimmie ominidi
    pren. živ človek ga ni videl non l'ha visto nessuno
    pren. reči si vse, samo ne človek coprirsi d'insulti
    PREGOVORI:
    človek brez žene je kakor soba brez stene uomo senza moglie è uomo senza capo
    človek obrača, Bog obrne l'uomo propone e Dio dispone
    človek se uči na napakah sbagliando s'impara
    kakršen človek, takšna beseda gli uomini si conoscono al parlare, e le campane al suonare
    kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
    obleka (ne) dela človeka l'abito (non) fa il monaco
  • dotakníti se (-em se) | dotíkati se (-am se) perf., imperf.

    1. toccare (con la mano); toccare lievemente, sfiorare:
    dotakniti se boleče točke toccare un punto dolente
    pren. noben moški se je še ni dotaknil non ha avuto finora alcun rapporto sessuale, è ancora vergine
    fant je pošten, nikoli se ne dotakne tujega il ragazzo è onesto, non ha mai toccato roba d'altri

    2. publ. (nekoliko spregovoriti) toccare, menzionare, accennare (a), sfiorare:
    dotakniti se problema accennare al problema

    3. toccarsi, essere a contatto:
    skrajnosti se dotikajo gli estremi si toccano
  • káj1 (čésa) pron. (izraža vprašanje po neznani stvari) che cosa, cosa, che:
    kaj se je zgodilo? cos'è successo?
    kaj bo dobrega? che c'è di bello?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kaj (pa) je? che c'è?
    (izraža nejevoljo) kaj je spet? cos'altro c'è?
    kaj ti je, ali si bolan? che cos'hai, stai male?
    le kaj je na njej, da je tako privlačna cos'ha da essere così seducente
    kaj bo iz tega? cosa ne verrà fuori?, che ne sarà (di questo)?
    misli, da je bogve kaj crede di essere chissà chi
    pog. (izraža predlog) kaj, če bi šla v kino? che ne diresti se andassimo al cinema?
    pren. kaj revež, da je le pošten (izraža pomembnost prve trditve) non importa se è povero, l'importante è che sia onesto
    kaj za to, če ni mlada cos'importa se non è giovane
    (kot podkrepitev trditve) to so velike reči, kaj meniš sono cose serie, che ne dici?
    kaj hočemo, star sem niente da fare, sono vecchio; cosa vuoi, sono vecchio
    pren. kaj vse ti (ne) pade na misel cosa mai ti viene, ti salta in mente!
    odšel je kaj vem kam è andato chissà dove
    po čem je vino? cosa costa il vino, a quant'è il vino?
    ne vem, pri čem sem non so a che punto mi trovo
  • mêja (-e) f

    1. frontiera, confine, termine:
    državna, občinska meja confine di Stato, comunale
    meje po katastrski mapi confini catastali
    meje igrišča i confini del campo
    jezikovne, pojmovne meje confini linguistici, concettuali
    prestopiti mejo varcare la frontiera

    2. (področje, območje) confine; area

    3. (najvišja, najnižja stopnja) limite; plafond:
    starostna meja limiti d'età
    poslovati na meji rentabilnosti gestire un'impresa al limite della redditività

    4.
    živa meja siepe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vsaka stvar ima svoje meje c'è limite in tutto, ogni mare ha le sue sponde
    presegati vse meje superare ogni limite
    biti do skrajne meje pošten essere oltremodo onesto, essere un galantuomo
    biti res le do določene, neke meje essere vero fino a un certo punto
    iti do zadnje meje andare fino in fondo, costi quel che costi
    datumska meja fuso orario
    drevesna meja limite della vegetazione arborea
    meja elastičnosti limite di elasticità
  • mórati (-am) imperf.

    1. dovere; bisognare:
    na starost je moral beračiti nella vecchiaia dovette mendicare, fu costretto a chiedere l'elemosina
    skrbeti mora za tri otroke deve aver cura di, deve allevare tre bambini
    elipt. resnica mora na dan luce va fatta
    moral je v bolnico dovette essere ricoverato all'ospedale

    2. (z nedoločnikom izraža nujnost, potrebnost) dovere; bisognare:
    človek mora biti pošten bisogna essere onesti
    moramo si biti na jasnem dobbiamo essere in chiaro che...

    3. pren. (z nedoločnikom izraža verjetnost, da osebek ima določeno lastnost, je v določenem stanju) dovere:
    to mora biti pomota deve essere uno sbaglio
    mora imeti okoli petdeset let deve avere circa cinquant'anni, sarà sulla cinquantina

    4. pren. (z nedoločnikom izraža podkrepitev trditve) dovere:
    pa ravno sedaj si moral priti! dovevi venire proprio adesso!

    5. star. (siliti) obbligare, forzare, costringere:
    mraz jih je moral, da so hitro delali il freddo li forzava a lavorare frettolosamente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    naj se zgodi, kar se mora avvenga quel che deve avvenire
    pren. njegova mora veljati deve avere sempre l'ultima parola
    kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
    hočeš, nočeš, moraš o con le belle o con le brutte
  • nadvsè adv. oltremodo, estremamente, oltremisura, sommamente:
    nadvse počaščen onoratissimo
    nadvse pošten integro
  • namèn (-éna) m scopo, intenzione, proposito, fine:
    pošten, slab, sovražen namen intenzione buona, cattiva, malevola
    imeti namen, da avere intenzione di, proporsi di
    dobrodelni, obrambni, pedagoški nameni scopi umanitari, difensivi, didattici
    doseči namen, prizadevati si za namen conseguire lo scopo, impegnarsi per il raggiungimento di uno scopo
    pren. namen posvečuje sredstva il fine giustifica i mezzi
    izročiti objekt (tovarno, šolo ipd. )
    svojemu namenu aprire una fabbrica, una scuola e sim.
  • skozinskóz

    A) adv.

    1. completamente:
    skozinskoz premočen completamente bagnato, bagnato fradicio

    2. continuamente, ininterrottamente:
    biti skozinskoz navzoč essere continuamente presente

    3. (popolnoma, v celoti) del tutto, affatto:
    skozinskoz izvirno delo un'opera affatto originale

    4. (izraža visoko stopnjo, mero) oltremodo, estremamente:
    skozinskoz pošten estremamente onesto, onestissimo

    B) skozinskóz adj. inv. vero, genuino; nareč. patocco, schietto:
    skozinskoz poštenjak un vero galantuomo
    skozinskoz Tržačan un triestino autentico, patocco
  • skrájen (-jna -o) adj.

    1. estremo; ultimo; limite:
    skrajna sila estrema necessità
    skrajni rok za prijavo il limite ultimo per la denuncia, la scadenza termine per la denuncia
    skrajen primer caso limite; caso estremo

    2. spinto; fazioso, oltranzista, oltranzistico; estremista:
    skrajne ideje idee spinte, estremiste
    skrajni nazori idee, convizioni oltranziste
    polit. skrajna desnica, levica ultradestra, ultrasinistra; estrema destra, estrema sinistra

    3. (največji, najmanjši) massimo, minimo:
    skrajni znesek importo massimo, minimo

    4. (ki dosega najvišjo mogočo mero) estremo:
    premagovati skrajne napore fare sforzi estremi, sovrumani
    skrajna malomarnost estrema noncuranza
    razviti sklep do skrajnih konsekvenc portare, sviluppare il discorso fino alle estreme conseguenze
    skrajna meja limite estremo
    v skrajni liniji in ultima analisi
    v skrajnem primeru al limite
    do skrajne meje pošten oltremodo onesto, onestissimo
    skrajna oslabelost macilenza
    skrajni levičar gauchiste
  • speljáti (spéljem) | speljávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. far partire; partire:
    voznik je prižgal motor in speljal il conducente accese il motore e partì

    2. nareč. (zvoziti, voziti) trasportare

    3. deviare, sviare; girare; portare; depistare:
    speljati promet po obvozni cesti deviare il traffico su una circonvallazione
    speljati pogovor na drugo temo cambiare discorso
    speljati elektriko do zadnje vasi portare l'elettricità fino all'ultimo paese
    speljati policijo na napačno sled depistare la polizia

    4. indurre; pejor. traviare:
    fant je pošten, pa so ga drugi speljali è un ragazzo perbene, ma lo hanno traviato

    5. pren. soffiare; sedurre:
    speljati komu dekle soffiare la ragazza a qcn.

    6. (ukrasti) soffiare, rubare, sgraffignare:
    speljati komu denarnico iz žepa soffiare il portafoglio dalla tasca a qcn.
    speljati koga na led, v past trarre in inganno qcn.
    speljati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    hidr. speljati reko v korito, iz korita inalveare, disalveare un fiume

    B) speljáti se (spéljem se) | spéljávati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. scivolare, slittare

    2. passare con forza, a stento
  • vseskózi adv.

    1. continuamente, ininterrottamente

    2. completamente, del tutto; affatto:
    vseskozi natančen, pošten affatto preciso, onestissimo
  • zakáj

    A) adv.

    1. perché, per quale ragione, per quale motivo:
    zakaj je jezen na nas perché è arrabbiato con noi
    se bojiš? Zakaj le hai paura? Perché mai
    greš z nami? Zakaj pa ne vieni con noi? E perché no, Ma certo

    2. pog. (čemu) a quale scopo, perché:
    zakaj mi vse to praviš? Zato, da izveš resnico perché mi racconti queste cose? Perché tu sappia (la verità)

    B) zakáj (-a) m il perché:
    zakajev je veliko i perché sono tanti

    C) zakáj konj. knjiž. perché, poiché, siccome:
    cenili so ga, zakaj bil je pošten era stimato perché un grande galantuomo
Število zadetkov: 14