Franja

Zadetki iskanja

  • pšeníca (-e) f bot., agr. grano, frumento (Triticum):
    mlatiti, sejati, žeti pšenico battere, seminare, mietere il grano
    klas, snop pšenice spiga, covone di grano
    snetljiva pšenica grano rugginoso
    jara, ozimna pšenica frumento estivo, invernale
    pšenica italijanske sorte grano duro
    bibl. ločiti ljuljko od pšenice distinguere il grano dal loglio
    pren. pšenica gre v klasje il grano spiga
    (v pravljicah) to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju questo successe il giorno di mai
    agr. jarovizacija pšenice iarovizzazione, iemalizzazione, vernalizzazione del grano
  • bíti (sém) imperf.

    A) (v osebni rabi)

    1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
    so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
    bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

    2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
    hiša je (stoji)
    sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
    za gozdom je (se razprostira)
    travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
    biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
    nesreča je bila (se je zgodila)
    včeraj l'incidente è avvenuto ieri

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
    prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
    pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
    biti naprodaj essere in vendita
    biti v sorodu essere imparentato
    ne biti po volji non piacere, non andare
    biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
    biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
    biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
    biti v dvomih dubitare
    biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
    (s kakovostnim rodilnikom):
    biti vesele narave essere di indole allegra
    biti srednje postave essere di statura media
    biti kmečkega rodu essere di origine contadina
    biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
    biti istih let avere la stessa età

    4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

    B) (v brezosebni rabi)

    1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
    jutri ne bo šole domani non c'è lezione
    očeta še ni papà non c'è ancora

    2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
    žal mi je bilo mi è dispiaciuto
    zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
    mater je strah la madre ha paura
    vse je bilo sram tutti si vergognarono

    3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
    denarja je malo di soldi ce n'è pochi
    ali je kaj novega c'è niente di nuovo
    deset jih je bilo erano (in) dieci

    4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
    dolgčas je che noia!
    otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
    na morju je bilo lepo al mare è stato bello
    slabo ji je bilo si è sentita male
    škoda ga je peccato per lui

    5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
    žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
    tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

    6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
    mraz je bilo faceva freddo
    zunaj je bila tema fuori era buio

    7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
    kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
    še en kozarček bova beviamo un altro goccio
    klop je iz kamna la panca è di pietra
    fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
    deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
    hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

    C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
    je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
    je izdelan è fatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kar je, je quel che è stato è stato
    dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
    obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
    ta je lepa! questa è bella!
    še tega je bilo treba ci voleva pure questo
    prav mu je gli sta bene
    bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
    o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
    biti na glasu essere noto, famoso
    ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
    na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
    otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
    po njem je è perduto, è morto
    ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
    biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
    ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
    pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
    biti bogat z nečim abbondare di qcs.
    bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
    pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
    biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
    koliko sem dolžan? cosa devo?
    biti donosen rendere
    biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
    napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
    biti kandidat candidarsi
    biti komu v čast fare onore a qcn.
    biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
    biti mlahav essere di lolla
    biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
    biti na dieti stare a dieta
    kakor je navada reči come si suol dire
    tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
    biti nujen urgere
    biti ob pamet ammattire
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
    ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
    stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
    biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
    biti v agoniji agonizzare
    biti v cvetju fiorire
    biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    biti v modi usare
    zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
    biti v nevarnosti correre pericolo
    jur. biti v pristojnosti competere
    biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
    biti v veljavi essere in vigore, vigere
    biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
    pren. biti ves blažen andare in visibilio
    biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
    ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
    biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
    biti zastarel essere out
    biti žal dispiacere, rincrescere
    žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
  • bòb1 (bôba) m

    1. bot. (rastlina, plod) fava (Vicia faba):
    pren. biti bob ob steno essere inutile, vano
    pren. reči bobu bob, popu pop dire pane al pane e vino al vino, chiamare le cose col loro nome
    pren. iz boba se izdreti raccapezzarsi
    pren. to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju (nelle fiabe) questo non accadde mai

    2. caccola

    3. bot.
    volčji bob lupino (Lupinus)
  • klás (-a) m

    1. spiga:
    pšenica gre v klas il grano mette le spighe
    pren. iti v klas andare a gonfie vele
    pšenični klas spiga di grano

    2. bot. spiga (semplice):
    sestavljen klas spiga composta

    3. nareč. (koruzni storž) pannocchia (di granturco)
  • óster (-tra -o) adj.

    1. tagliente, affilato; aguzzo; acuminato:
    oster nož coltello tagliente
    ostri zobje denti aguzzi
    ostro rezilo lama affilata

    2. aspro, pungente, ispido; brusco; rigido:
    ostra brada barba ispida
    oster veter vento brusco
    oster mraz un freddo pungente

    3. acuto, netto:
    ostri obrisi contorni netti

    4. acuto; penetrante:
    oster vid vista acuta

    5. aspro, duro, reciso; crudo; sferzante, mordante, graffiante:
    ostre besede parole dure
    oster odgovor risposta recisa
    ostra kritika una critica sferzante, graffiante, una stroncatura

    6. (ki se pojavlja v visoki stopnji, v zelo izraziti obliki)
    oster pok scoppio assordante
    ostra bolečina dolore lancinante
    ostra svetloba luce abbagliante
    oster mraz freddo pungente; pog. freddo cane
    oster okus gusto acre
    ostro podnebje clima rigido
    oster ovinek curva brusca
    ostra konkurenca concorrenza spietata, accanita
    ostre črte na obrazu lineamenti marcati

    7. (bister, prodoren) acuto, penetrante; fino:
    oster um un ingegno fino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti ostrega jezika avere una lingua tagliente, biforcuta
    imeti oster nos avere fiuto, naso
    šport. ostra igra gioco duro, pesante
    gastr. ostra paprika peperone piccante
    fot. ostra slika immagine netta, nitida
    ostra moka farina grossa
    mat. ostri kot angolo acuto
    bot. ostri mleček euforbia (Euphorbia esula)
    voj. ostri naboj cartuccia a pallottola
    oster ton tono imperativo
    knjiž. oster besedni spopad tenzone
    oster govor catilinaria
    pren. oster kritik catone
    oster okus agrume
    oster ukor rampogna, sfuriata
    oster vonj afrore, fortore
    ostra bolečina fitta, spasimo
    ostra graja intemerata, strigliata
    agr. ostra pšenica grano duro
  • priríniti (-em)

    A) perf. ➞ riniti

    1. spingere

    2. intr. pren. arrivare a fatica, raggiungere; (prilesti) uscire; (prikliti) spuntare:
    po treh urah smo pririnili do planinske koče dopo tre ore di cammino raggiungemmo la baita
    pšenica je pririnila iz zemlje il grano è spuntato

    3. pren. pren. (shajati) tirare, tirare avanti, campare, resistere;
    pririniti do zime arrivare all'inverno
    pririniti čez sedemdeseto leto aver passato la settantina

    B) priríniti se (-em se) perf. refl. farsi strada, farsi largo; ekst. raggiungere una carica:
    pririniti se do direktorja diventare direttore
  • pšeníčica | pšeníčka (-e) f hipok. od pšenica
  • seménski (-a -o) adj. del seme, di semi; da seme; seminale; seminifero:
    semenska vlakna fibre seminali
    semensko olje olio di semi
    semenski krompir, semenska pšenica patate, grano da seme
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biol. semenska celica spermio, spermatozoo, cellula spermatica
    gozd. semenska plantaža vivaio per sementi
    biol. semenska tekočina liquido spermatico
    zool. semenska vrečka vaso spermatico
    biol. semenska zasnova ovulo
    agr. semenski plašč involucro del seme
    semenski vejalnik tararà
    semenski vibrator trabatto
    anat. semensko povesmo funicolo spermatico
  • tréba adj. inv. (v predik. rabi)

    1. bisognare, occorrere, convenire, essere necessario:
    pšenica je zrela in jo je treba požeti il grano è maturo e bisogna mieterlo
    naj prižgem luč? Ni treba accendo la luce? Non è necessario
    včasih je treba pogoltniti žalitev talora conviene ingoiare il rospo

    2. (za izražanje omiljene zahteve) bisognare:
    konec klepetanja, treba je delati basta con le chiacchiere, bisogna lavorare

    3. essere necessario, esserci bisogno; occorrere:
    dežuje, ko je najmanj treba piove quando meno ce n'è bisogno

    4. aver bisogno:
    povej, česa mu je najbolj treba dimmi di che cosa ha più bisogno

    5. kot je treba, kakor je treba come si deve, come si conviene; comme il faut:
    postrežba kot je treba un servizio perfetto, come si deve
    samo še tega je bilo treba questa proprio non ci voleva
    fant kot je treba un ragazzo perbene
    meni ni treba tega praviti (lo so) non occorre che me lo racconti
    pren. če ne bo hujše, še umreti ne bo treba il diavolo non è così brutto come lo si dipinge
  • uspéti (uspèm) | uspévati (-am) perf., imperf.

    1. riuscire; aver successo, sfondare:
    uspeti v poklicu riuscire nella professione
    z novim proizvodom smo uspeli col nuovo prodotto abbiamo sfondato
    izlet je uspel la gita ha avuto successo, è stata un successone

    2. (z nedoločnikom za izražanje hotenega dejanja) riuscire:
    uspeti rešiti riuscire a salvare
    komaj sem jo uspel prepričati sono riuscito a malapena a convincerla

    3. uspevati (imeti pogoje za rast; razvijati se) attecchire, allignare; crescere, prosperare:
    v teh krajih pšenica ne uspeva da queste parti il grano non attecchisce
    dojenček lepo uspeva il neonato cresce bene
Število zadetkov: 10