Franja

Zadetki iskanja

  • advênten (-tna -o) adj. rel. di Avvento, dell'Avvento:
    prva adventna nedelja prima domenica di Avvento
  • bóljši (-a -e) adj.

    1. komp. od dober migliore:
    on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi lui è molto, assai migliore di noi

    2. (ki je višje vrste, ki je namenjen za posebne prilike) migliore, di qualità migliore, buono, speciale:
    knjiga tiskana na boljšem papirju libro stampato su carta di miglior qualità
    pripraviti boljše kosilo preparare un pranzo speciale

    3. (družbeno više stoječ) buono, scelto, speciale, di riguardo, della buona società:
    soba za boljše goste camera per ospiti di riguardo
    dekle iz boljše družine una ragazza di buona famiglia
    šalj. boljša polovica la dolce metà
    PREGOVORI:
    premislek je boljši kot dan hoda dai tempo al tempo
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi meglio un uccello in mano che tordo in frasca
    boljša je prva zamera kot druga patti chiari amici cari
  • bórben (-a -o) adj.

    1. di, della lotta; di, del combattimento; di, della guerra:
    prva borbena črta prima linea
    borbene pesmi canti di guerra

    2. combattivo, battagliero, pugnace
  • dáma (-e) f

    1. signora; dama; donna:
    (kot nagovor) dame in gospodje signore e signori
    frizer za dame parrucchiere per signora
    dvorna dama dama di corte
    prva dama prima donna

    2. (ženska odličnega vedenja in lepega videza) dama:
    prava, resnična dama vera dama

    3. igre (igralna karta) donna, regina

    4. igre dama

    5. šah. regina, donna
  • dèska (-e) f

    1. les. tavola, asse:
    bukova, hrastova, smrekova deska tavola di faggio, quercia, abete
    žagana deska tavola segata
    rezati, oblati desko segare, piallare una tavola
    spati na golih deskah dormire sull'impiantito

    2. (lesena plošča za različne namene) tavola:
    igralna deska tavola da gioco
    kuhinjska deska tavola da cucina
    likalna deska tavola da stiro
    oglasna, razglasna deska bacheca, tabellone (per avvisi, comunicati)
    reklamna deska tabellone pubblicitario
    risalna deska tavola da disegno

    3. šport. (odskočna deska) trampolino;
    odskočna deska trampolino di lancio (tudi pren.)

    4. šah. scacchiera;
    biti prva deska essere il migliore giocatore (della squadra)

    5. tisk. tavola, piano scorrevole per la composizione

    6. pl. deske gled. pren. tavole:
    nastopati, igrati na gledaliških, odrskih deskah calcare le tavole del palcoscenico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    agr. deska (pri plugu) versoio, orecchio
    čeb. naletna deska banco d'involo
    hist. deželna deska libro catastale, urbario
    šport. jadralna deska tavola da surf, da windsurf
    smučarska deska snowboard, surf da neve
  • jéd (-í) f

    1. pietanza, piatto, cibo:
    kuhati, pripravljati, servirati jedi cuocere, preparare, servire le pietanze
    neslana, okusna, dobro zabeljena jed piatto non salato, saporito, ben condito
    mesne, zelenjavne, mlečne jedi piatti di carne, di verdura, a base di latte
    prva, druga jed primo (piatto), secondo (piatto)
    gastr. glavna jed piatto forte
    gotova jed piatto del giorno
    hladna jed piatto freddo
    jed po naročilu piatto su ordinazione
    mesnata jed pietanza di carne
    narodna jed specialità del luogo
    rel. postna jed cibo magro
    začetna jed (predjed) antipasto

    2. (uživanje hrane) il mangiare:
    biti zmeren v jedi, nazaj držati se pri jedi mangiare con moderazione, sobriamente
  • klápa2 (-e) f film. ciac:
    žarg. padla je prva klapa sono iniziate le riprese (di un film), è partito il primo ciac
  • léga1 (-e) f

    1. posizione; giacitura; knjiž. sito:
    pokončna, vodoravna lega posizione eretta, orizzontale
    desnostranska, levostranska lega v spanju posizione sulla destra, sulla sinistra
    hrbtna, trebušna lega posizione supina, prona
    centralna lega trga posizione centrale della piazza
    dominantna lega stavbe posizione dominante dell'edificio
    geografska lega kraja posizione geografica di un luogo, coordinate
    geol. lega sloja giacitura di uno strato
    sončna lega posizione solatia, esposta al sole
    zavetrna lega posizione riparata
    višja lega (posizione) in alto
    lega zgradbe esposizione di un edificio

    2. trave portante, calastra; grad.
    kapna lega trave di banchina
    slemenska lega trave di colmo
    vmesna lega trave del soffitto

    3. muz. posizione, registro:
    nizka, visoka lega registro alto, basso
    altovska, basovska lega registro di contralto, di basso
    (položaj roke pri prijemih na godalih) posizione, diteggiatura:
    prva, sedma lega posizione prima, settima

    4. star. strato

    5. trg. (deset pol papirja) risma; avt. tenuta di strada
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    med. glavična lega (ploda v maternici) presentazione cefalica
    fiz. indiferentna lega equilibrio indifferente
    fiz. labilna lega equilibrio ruotabile
    lingv. lega jezika (pri izgovarjavi) posizione della lingua
    strojn. mrtva lega punto morto
    fiz. ravnovesna lega equilibrio
    stabilna lega equilibrio stabile
    navt. določiti lego fare il punto (tudi pren.)
    geogr. lega gora orografia
    astr. planet v ugodni legi pianeta in buon aspetto
  • lésti (lézem) imperf.

    1. strisciare (rettile, lumaca);
    lesti na drevo arrampicarsi sull'albero

    2. pren. arrancare, avanzare lentamente, faticosamente:
    alpinist leze proti vrhu gore l'alpinista avanza lentamente verso la cima della montagna

    3. scorrere, colare (sudore, lacrime)

    4. andare:
    lesti ko polž andare a passo di lumaca
    lesti po vseh štirih andare carponi

    5. pren. (prodirati, riniti, prihajati) uscire, spuntare; penetrare, filtrare:
    iz razpok je lezla voda l'acqua usciva dalle fessure
    prva travica že leze iz zemlje la prima erbetta sta già spuntando dalla terra
    jutranja svetloba leze skozi okna la luce mattutina filtra dalle finestre

    6. cascare

    7. diffondersi, propagarsi:
    utrujenost leze po vsem telesu la stanchezza si propaga per tutto il corpo

    8. (počasi se bližati) andare; calare; sprofondare:
    lesti proti sedemdesetim andare verso la settantina
    lesti v dolgove sprofondare nei debiti

    9. pren. (počasi minevati) passare, scorrere lento (ore, tempo)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prišlo je vse, kar leze in gre è venuta tantissima gente
    od presenečenja so mu oči lezle iz jamic dallo stupore strabuzzò gli occhi
    sonce leze izza hriba, za hrib il sole sorge, tramonta dietro la montagna
    hiša leze na kup la casa è fatiscente
    lesti na kup (od žalosti, obupa) disperare
    lesti vkup (od lakote) crollare (dalla fame)
    lesti na oči (spanec) appesantire le palpebre
    lesti na prsi (glava) reclinare sul petto
    lesti v glavo (vino) dare alla testa
    lesti v dve gube incurvarsi, piegarsi (dalla vecchiaia)
    lesti v hrib (cesta) arrampicarsi, inerpicarsi sul monte
    lesti v kosti (strah) prendere paura, impaurirsi
    lesti v leta invecchiare
    pog. vulg. lesti nekam, v rit, v zadnjico komu adulare qcn., vulg. leccare il culo a qcn.
    lesti narazen (blago) essere logoro
    lesti narazen (lice, od zadovoljstva) allargarsi in un sorriso di soddisfazione
    lesti narazen (propadati) andare in rovina
    lesti skupaj (oči) chiudersi dal sonno
    žarg. šol. komaj lesti passare la classe a malapena, essere un cattivo scolaro
  • líga (-e) f

    1. (organizacija, društvo) lega:
    polit. Severna liga Lega Nord

    2. šport. divisione, serie;
    prva liga serie A
    zadnje kolo košarkarske lige ultima giornata del campionato di serie A di pallacanestro
  • línija (-e) f

    1. (črta, tudi ekst. ) linea:
    ravna, pretrgana linija linea retta, spezzata

    2. (redna povezava, proga) linea:
    letalska linija Ljubljana—Dunaj linea aerea Lubiana—Vienna

    3. (sistem vodov in oprema za prenos informacij) linea:
    kabelska (podzemna) linija linea sotterranea
    nadzemna linija linea aerea
    telefonska, telegrafska linija linea telefonica, telegrafica
    medkrajevna, mednarodna linija linea interurbana, internazionale
    ostanite na liniji! rimanga in linea!

    4. teh. linea:
    proizvodna linija linea di produzione

    5. voj. linea:
    prva linija, obrambna linija prima linea, linea di difesa

    6. (oblika, podoba, videz, kontura, postava) linea; sagoma; silhouette:
    elegantna linija avtomobila la linea elegante dell'auto
    klasične linije kostima un tailleur di linea classica
    vitka linija linea snella
    linija nosu linea del naso

    7. (usmeritev) linea:
    idejna, politična, strankarska linija linea ideologica, politica, di partito

    8. (potomstvo v zaporednih generacijah) linea:
    moška linija linea maschile
    ravna, stranska linija linea diretta, collaterale
    po materini liniji in linea materna
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    premagati koga na vsej liniji sconfiggere, battere uno su tutta la linea
    narediti kaj po liniji najmanjšega odpora fare qcs. col minimo sforzo possibile
    v skrajni liniji in ultima analisi
    šport. igrati na liniji giocare sulla linea di fondo
    šah. linea; vet. linea;
    obl. A, H linija linea svasata, piatta
    jur. demarkacijska linija linea di demarcazione
    navt. tovorna linija linea di bordo libero, di carico
  • mísel (-sli) f

    1. pensiero:
    hiter kot misel rapido come il pensiero
    zatopiti se v misli sprofondare nei pensieri

    2. (mnenje, mišljenje) parere:
    nikomur nočem vsiljevati svojih misli non voglio imporre il mio parere a nessuno

    3. (najvišja umska dejavnost kot nosilec razpoloženja, čustvene reakcije) pensiero:
    obhajale so ga črne misli lo assillavano pensieri tristi
    hudobna, maščevalna misel mu je šinila v glavo ebbe un pensiero malvagio, un pensiero di vendetta

    4. misel na (izraža trajnejšo prisotnost česa v zavesti) pensiero:
    misel na smrt ji hromi voljo il pensiero della morte le paralizza la volontà

    5. (rezultati najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev česa) idea:
    preblisnila, prešinila ga je misel, kako rešiti problem gli balenò nella testa l'idea di come risolvere il problema

    6. (v znanosti ali umetnosti) idea, pensiero:
    vodilna misel Prešernove, Leopardijeve poezije l'idea chiave, il pensiero dominante della poesia del Prešeren, del Leopardi
    Platonova filozofska misel il pensiero filosofico di Platone
    razvoj znanstvene misli lo sviluppo del pensiero scientifico

    7. v mislih (v adv. rabi) col pensiero, nei pensieri, fra di sé, dentro di sé:
    v mislih sem bil z vami col pensiero ero con voi
    v mislih je ponavljal izpitna vprašanja fra di sé andava ripassando le domande dell'esame
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njegove misli se nikdar ne dvignejo nad osebno korist non pensa che al proprio tornaconto
    moja prva misel je bila namenjena njej il mio primo pensiero andò a lei
    ne moči zbrati svojih misli non poter concentrarsi
    brati komu misli indovinare cosa uno pensa
    izmenjavati misli scambiare le idee
    pren. to mi (sploh, nikdar) ne pride na misel non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
    še na misel mi ne pride, da bi ... non ci penso neppure a...
    imeti koga pogosto v mislih pensare spesso a uno
    priti na čudovito misel avere un'idea fantastica
    bili so vsi enih misli erano tutti unanimi, concordi
    ne imeti nobenih skritih misli non nascondere niente
    rel. grešiti v mislih peccare nel (di) pensiero
    bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
    soc. družbena misel pensiero sociale
    muz. glasbena misel tema
  • oséba (-e) f

    1. persona:
    osebe istega spola persone dello stesso sesso
    skupina oseb gruppo di persone
    po osebi, na osebo a testa, pro capite

    2. (človeški posameznik) persona, personaggio; individuo, singolo; soggetto:
    ljubljena oseba persona amata
    vplivna, znana oseba persona autorevole, nota; personaggio autorevole, noto
    civilne, vojaške osebe civili (borghesi), militari
    uradna oseba funzionario, pubblico ufficiale
    pravljična, zgodovinska oseba personaggio da favola, personaggio storico
    glavne, stranske osebe drame, filma personaggi principali (protagonisti), secondari del dramma, del film
    osebe v romanu Zaročenca i personaggi dei Promessi sposi

    3. lingv. persona:
    v prvi osebi in prima persona

    4. za svojo osebo per me, per lui, lei ecc., quanto a me, a lui, a lei ecc.:
    jaz za svojo osebo priznam, da quanto a me, riconosco che...
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    sprejel nas je šef v lastni osebi fummo ricevuti dal capo in persona
    v 'De bello gallico' Cezar piše v tretji osebi nel 'De bello gallico' Cesare scrive in terza persona
    kaj izvedeti od tretje osebe venirlo a sapere da terzi
    jur. pravna, fizična oseba persona giuridica, fisica
    rel. prva, druga, tretja božja oseba la prima, la seconda, la terza persona divina, della Trinità
    oseba brez premoženja nullatenente
    pren. oseba brez svoje volje succube, succubo
    oseba pod (posebnim) nadzorom sorvegliato
    oseba s plemiškim naslovom titolato
    jur. oseba v postopku interdikcije interdicendo
    med. oseba z dedno boleznijo tarato
  • poíti (-ídem) perf. finire, mancare, venir meno, esaurirsi, essere esaurito:
    zaloge hrane bodo kmalu pošle le scorte di viveri stanno per esaurirsi
    nekaj časa ga je poslušal, potem pa mu je potrpežljivost pošla per un po' lo stette a sentire, poi gli venne meno la pazienza
    prva izdaja knjige je pošla la prima edizione del libro (si) è esaurita
  • pomóč (-í) f

    1. aiuto, soccorso; appoggio, supporto, sostegno; manforte; knjiž. ausilio:
    prositi za pomoč chiedere, invocare aiuto
    pohiteti na pomoč correre in aiuto
    biti v pomoč essere di aiuto
    nuditi pomoč porgere aiuto
    odreči pomoč (pri prometni nesreči) omettere soccorso

    2. (kar se da komu, da pride iz neugodnega položaja) aiuto, appoggio, soccorso, assistenza:
    prizadetim prebivalcem poslati pomoč inviare aiuti, soccorsi alla popolazione disastrata
    nuditi pomoč ranjencem prestare assistenza ai feriti
    denarna pomoč sussidio
    moralna pomoč aiuto, appoggio morale
    pomoč v hrani, obleki, šotorih aiuti in viveri, vestiario, tende
    zimska pomoč soccorso invernale
    voj. pomoč (dodatna vojaška enota) rinforzi

    3. med.
    prva pomoč pronto soccorso
    medicinska prva pomoč (reparto) pronto soccorso
    omarica za prvo pomoč armadietto di pronto soccorso, armadietto farmaceutico
    obvezilo za prvo pomoč medicazione di urgenza

    4. s pomočjo con l'aiuto, con l'ausilio, con la scorta di qcn., di qcs.:
    pisati s pomočjo slovarja scrivere con l'ausilio di un dizionario
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tu ni pomoči niente da fare
    druge pomoči ni bilo non c'era altra soluzione
    pravna pomoč assistenza legale
    kreditna pomoč (olajšava) agevolazione di credito
    pomoč v desetinah milijard gospodarstvu dežel tretjega sveta un'iniezione di decine di miliardi all'economia del Terzo Mondo
    PREGOVORI:
    komur moč, temu pomoč chi ha il potere di prendere, presto gli è dato
  • pŕvi (-a -o)

    A) numer.

    1. (ki v zaporedju ustreza številu ena) primo, 1o:
    prvi dan v tednu il primo giorno della settimana
    prvi razred prima classe
    otroci iz prvega zakona i figli di primo letto
    1. maj 1o maggio
    Filip I. Filippo I

    2. (pred katerim ni bilo ničesar iste vrste) primo:
    prvi avtomobili so bili podobni kočijam le prime auto somigliavano a carrozze

    3. (najboljši) primo:
    voziti se v prvem razredu viaggiare in prima classe
    blago prve vrste merce di prima qualità

    4. (najpomembnejši, glavni) primo:
    prvi pogoj za uspeh la prima condizione per avere successo
    otroci so njemu prva skrb i figli sono la sua prima preoccupazione
    prva dama slovenske popevke la regina della canzone slovena

    5. (na najnižji stopnji) primo:
    prva instanca, prva stopnja prima istanza, primo grado

    6. (ki se šele začenja) primo:
    astr. prvi in zadnji krajec il primo e l'ultimo quarto

    7. (sprednji) anteriore:
    prvo kolo ruota anteriore
    prva sedeža v avtu i sedili anteriori dell'auto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ubogati na prvo besedo ubbidire subito
    imeti prvo besedo avere la parola decisiva
    pren. blago iz prve roke merce di prima mano
    pren. igrati prvo violino essere la chiave di volta
    avt. dati v prvo prestavo innestare la prima (marcia), mettere in prima
    prikupiti se na prvi pogled accattivarsi subito la simpatia generale
    tisk. prva izdaja edizione principe
    gastr. prva jed primo (piatto)
    film. prva klapa partenza
    rel. prva povelikonočna nedelja domenica in albis
    gled. prva vrsta sedežev (tudi v antičnem teatru) proedria
    jur. sodišče prve stopnje tribunale di primo grado
    mat. enačba prve stopnje equazione di primo grado
    opeklina prve stopnje ustione di primo grado, di 1o grado
    med. prva pomoč pronto soccorso
    prva povojna leta il primo dopoguerra
    muz. prva violina primo violino
    šah. prva deska primo giocatore
    šport. prva liga I divisione, serie A
    polit. Prva internacionala I Internazionale
    (prvoaprilska šala) 1. april pesce d'aprile
    prvi znaki pleše calvizie incipiente
    film. prvi plan primo piano
    muz. prvi glas il tono più alto
    pren. prvi korak primo passo
    delati prve korake muovere i primi passi
    prvi krog (pri volitvah) primo scrutinio
    prvi mož (države, občine) il primo cittadino
    časn. prvi članek capocronaca
    gost. prvi kuhar capocuoco
    navt. prvi mornar nostromo
    rel. prvi mučenec protomartire
    prvi nastop debutto
    lingv. prvi sklon primo caso, nominativo
    navt. prvi strojnik capomacchina
    muz. prvi takti spunto
    navt. prvi veslač capovoga, vogavanti
    pren. prvi začetki vagito, vagiti
    prvi znak avvisaglia
    na prvi pogled a prima vista
    v prvem trenutku in un primo tempo
    van Goghova slika iz prvega obdobja un Van Gogh prima maniera
    fiziol. prvo mesečno perilo menarca
    šport. prvo mesto (na lestvici) capolista; ekst. vetta; primo posto (in classifica)
    prvo nadstropje primo piano; piano nobile
    anat. prvo vratno vretence atlante

    B) pŕvi (-a -o) m, f, n primo, prima:
    prvi v razredu il primo della classe
    prvi med enakimi primus inter pares
    denar ti bomo vrnili prvega i soldi te li restituiamo il primo (del mese)
    diplomirati med prvimi laurearsi tra i primi
    voziti v prvi (prestavi) guidare in prima
  • rúnda (-e) f

    1. šport. round, ripresa:
    srečanje v 12 rundah incontro di 12 riprese

    2. šport. giro

    3. igre smazzata, manche, giro

    4. žarg. giro, bicchierata

    5. publ. turno, tornata:
    v prvi rundi je zmagal kandidat opozicije al primo turno ha vinto il candidato dell'opposizione
    prva runda razgovorov il primo round, la prima tornata delle trattative
    pog. narediti rundo okoli mesta fare il giro della città
    zvoziti material v petih rundah trasportare il materiale in cinque viaggi
  • stáva (-e) f

    1. scommessa:
    skleniti stavo scommettere, fare una scommessa
    sprejeti stavo accettare una scommessa
    delati kot za stavo lavorare alacremente

    2. šport. scommessa; (znesek) puntata, giocata:
    stava na prva dva konja abbinata, accoppiata

    3. lingv. ordine delle parole:
    obrnjena stava ordine inverso

    4.
    delati kot za stavo (hitro, pridno) lavorare alacremente
    sonce pripeka kot za stavo (močno, zelo) il sole (letteralmente) brucia
  • strán (-í) f

    1. lato, fianco, parte:
    desna stran ceste lato destro della strada

    2.
    stran neba punto cardinale
    štiri strani neba i quattro punti cardinali

    3. (vsaka od obeh površin, ki omejujejo telo) lato, faccia:
    prednja, zadnja stran hiše la facciata, il retro della casa
    prednja, zadnja stran bankovca, medalje il diritto, il rovescio della banconota, della medaglia
    prava, narobna stran blaga il dritto, il rovescio della stoffa

    4. časn., lit. pagina:
    kulturna, športna stran časopisa la pagina culturale, sportiva del giornale
    knjigo odprite na strani 100 aprite il libro a pagina 100

    5. (izraža položaj, lego česa) parte (destra, sinistra); destra, sinistra:
    na desni strani hiše je vrt sulla destra della casa c'è il giardino
    veter je pihal z zahodne strani il vento soffiava da ovest
    ogledoval si je avto od vseh strani guardava l'auto da tutte le parti, da ogni lato

    6. aspetto; lato:
    pravna, finančna stran zadeve l'aspetto giuridico, finanziario della faccenda
    jemati kaj s smešne strani guardare a qcs. dal lato comico
    po tehnični strani dober izdelek un prodotto tecnicamente ineccepibile

    7. na eni strani ... na drugi strani; po eni strani ... po drugi strani da una parte... dall'altra:
    na eni strani zdravilo pomaga, na drugi (strani) škoduje la medicina da una parte è di aiuto, fa bene, dall'altra fa male

    8. (za izražanje sorodstvenega razmerja) per parte di:
    po očetovi strani je Italijan per parte di padre è italiano

    9. (oseba, skupina z drugačnim ciljem) parte:
    nobena stran noče prva popustiti nessuna delle parti vuole cedere per prima
    dokazi nasprotne strani le prove della parte avversa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. to je druga stran medalje è un altro paio di maniche
    knjiž. obrniti novo stran v zgodovini voltare una pagina nuova della storia
    pren. od strani kaj izvedeti venir a sapere indirettamente, per via indiretta
    adm. dobiti odobritev s strani pristojnega organa avere l'assenso (da parte) dell'organo competente
    pog. dati na stran mettere da parte, in disparte
    pog. šalo na stran scherzi a parte
    evf. iti na stran andare al gabinetto, defecare
    pren. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran la fortuna gli è stata favorevole, hanno vinto loro
    zadolžiti se na vse strani indebitarsi con tutti
    nikogar ni, ki bi ga lahko postavili njemu ob stran è senza pari
    biti, držati se na strani, ob strani tenersi in disparte; non collaborare
    pustiti neko vprašanje ob strani non trattare, non discutere un problema
    pren. stati komu ob strani aiutare, appoggiare qcn.; fiancheggiare
    star. mahniti jo na kraško stran andarsene sul Carso
    obrniti kaj na smešno stran buttarla in ridere
    biti na čigavi strani, na strani koga stare, mettersi, tenere dalla parte di qcn.; prendere le parti di qcn.
    prestopiti na čigavo stran, na stran koga passare dalla parte di qcn.
  • štirinájsti (-a -o) numer. quattordicesimo; quattordici:
    štirinajstega leta je izbruhnila prva svetovna vojna nel '14 scoppiò la I guerra mondiale
    štirinajsto stoletje il trecento