advênten (-tna -o) adj. rel. di Avvento, dell'Avvento:
prva adventna nedelja prima domenica di Avvento
Zadetki iskanja
- bóljši (-a -e) adj.
1. komp. od dober migliore:
on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi lui è molto, assai migliore di noi
2. (ki je višje vrste, ki je namenjen za posebne prilike) migliore, di qualità migliore, buono, speciale:
knjiga tiskana na boljšem papirju libro stampato su carta di miglior qualità
pripraviti boljše kosilo preparare un pranzo speciale
3. (družbeno više stoječ) buono, scelto, speciale, di riguardo, della buona società:
soba za boljše goste camera per ospiti di riguardo
dekle iz boljše družine una ragazza di buona famiglia
šalj. boljša polovica la dolce metà
PREGOVORI:
premislek je boljši kot dan hoda dai tempo al tempo
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi meglio un uccello in mano che tordo in frasca
boljša je prva zamera kot druga patti chiari amici cari - bórben (-a -o) adj.
1. di, della lotta; di, del combattimento; di, della guerra:
prva borbena črta prima linea
borbene pesmi canti di guerra
2. combattivo, battagliero, pugnace - dáma (-e) f
1. signora; dama; donna:
(kot nagovor) dame in gospodje signore e signori
frizer za dame parrucchiere per signora
dvorna dama dama di corte
prva dama prima donna
2. (ženska odličnega vedenja in lepega videza) dama:
prava, resnična dama vera dama
3. igre (igralna karta) donna, regina
4. igre dama
5. šah. regina, donna - dèska (-e) f
1. les. tavola, asse:
bukova, hrastova, smrekova deska tavola di faggio, quercia, abete
žagana deska tavola segata
rezati, oblati desko segare, piallare una tavola
spati na golih deskah dormire sull'impiantito
2. (lesena plošča za različne namene) tavola:
igralna deska tavola da gioco
kuhinjska deska tavola da cucina
likalna deska tavola da stiro
oglasna, razglasna deska bacheca, tabellone (per avvisi, comunicati)
reklamna deska tabellone pubblicitario
risalna deska tavola da disegno
3. šport. (odskočna deska) trampolino;
odskočna deska trampolino di lancio (tudi pren.)
4. šah. scacchiera;
biti prva deska essere il migliore giocatore (della squadra)
5. tisk. tavola, piano scorrevole per la composizione
6. pl. deske gled. pren. tavole:
nastopati, igrati na gledaliških, odrskih deskah calcare le tavole del palcoscenico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
agr. deska (pri plugu) versoio, orecchio
čeb. naletna deska banco d'involo
hist. deželna deska libro catastale, urbario
šport. jadralna deska tavola da surf, da windsurf
smučarska deska snowboard, surf da neve - jéd (-í) f
1. pietanza, piatto, cibo:
kuhati, pripravljati, servirati jedi cuocere, preparare, servire le pietanze
neslana, okusna, dobro zabeljena jed piatto non salato, saporito, ben condito
mesne, zelenjavne, mlečne jedi piatti di carne, di verdura, a base di latte
prva, druga jed primo (piatto), secondo (piatto)
gastr. glavna jed piatto forte
gotova jed piatto del giorno
hladna jed piatto freddo
jed po naročilu piatto su ordinazione
mesnata jed pietanza di carne
narodna jed specialità del luogo
rel. postna jed cibo magro
začetna jed (predjed) antipasto
2. (uživanje hrane) il mangiare:
biti zmeren v jedi, nazaj držati se pri jedi mangiare con moderazione, sobriamente - klápa2 (-e) f film. ciac:
žarg. padla je prva klapa sono iniziate le riprese (di un film), è partito il primo ciac - léga1 (-e) f
1. posizione; giacitura; knjiž. sito:
pokončna, vodoravna lega posizione eretta, orizzontale
desnostranska, levostranska lega v spanju posizione sulla destra, sulla sinistra
hrbtna, trebušna lega posizione supina, prona
centralna lega trga posizione centrale della piazza
dominantna lega stavbe posizione dominante dell'edificio
geografska lega kraja posizione geografica di un luogo, coordinate
geol. lega sloja giacitura di uno strato
sončna lega posizione solatia, esposta al sole
zavetrna lega posizione riparata
višja lega (posizione) in alto
lega zgradbe esposizione di un edificio
2. trave portante, calastra; grad.
kapna lega trave di banchina
slemenska lega trave di colmo
vmesna lega trave del soffitto
3. muz. posizione, registro:
nizka, visoka lega registro alto, basso
altovska, basovska lega registro di contralto, di basso
(položaj roke pri prijemih na godalih) posizione, diteggiatura:
prva, sedma lega posizione prima, settima
4. star. strato
5. trg. (deset pol papirja) risma; avt. tenuta di strada
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. glavična lega (ploda v maternici) presentazione cefalica
fiz. indiferentna lega equilibrio indifferente
fiz. labilna lega equilibrio ruotabile
lingv. lega jezika (pri izgovarjavi) posizione della lingua
strojn. mrtva lega punto morto
fiz. ravnovesna lega equilibrio
stabilna lega equilibrio stabile
navt. določiti lego fare il punto (tudi pren.)
geogr. lega gora orografia
astr. planet v ugodni legi pianeta in buon aspetto - lésti (lézem) imperf.
1. strisciare (rettile, lumaca);
lesti na drevo arrampicarsi sull'albero
2. pren. arrancare, avanzare lentamente, faticosamente:
alpinist leze proti vrhu gore l'alpinista avanza lentamente verso la cima della montagna
3. scorrere, colare (sudore, lacrime)
4. andare:
lesti ko polž andare a passo di lumaca
lesti po vseh štirih andare carponi
5. pren. (prodirati, riniti, prihajati) uscire, spuntare; penetrare, filtrare:
iz razpok je lezla voda l'acqua usciva dalle fessure
prva travica že leze iz zemlje la prima erbetta sta già spuntando dalla terra
jutranja svetloba leze skozi okna la luce mattutina filtra dalle finestre
6. cascare
7. diffondersi, propagarsi:
utrujenost leze po vsem telesu la stanchezza si propaga per tutto il corpo
8. (počasi se bližati) andare; calare; sprofondare:
lesti proti sedemdesetim andare verso la settantina
lesti v dolgove sprofondare nei debiti
9. pren. (počasi minevati) passare, scorrere lento (ore, tempo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prišlo je vse, kar leze in gre è venuta tantissima gente
od presenečenja so mu oči lezle iz jamic dallo stupore strabuzzò gli occhi
sonce leze izza hriba, za hrib il sole sorge, tramonta dietro la montagna
hiša leze na kup la casa è fatiscente
lesti na kup (od žalosti, obupa) disperare
lesti vkup (od lakote) crollare (dalla fame)
lesti na oči (spanec) appesantire le palpebre
lesti na prsi (glava) reclinare sul petto
lesti v glavo (vino) dare alla testa
lesti v dve gube incurvarsi, piegarsi (dalla vecchiaia)
lesti v hrib (cesta) arrampicarsi, inerpicarsi sul monte
lesti v kosti (strah) prendere paura, impaurirsi
lesti v leta invecchiare
pog. vulg. lesti nekam, v rit, v zadnjico komu adulare qcn., vulg. leccare il culo a qcn.
lesti narazen (blago) essere logoro
lesti narazen (lice, od zadovoljstva) allargarsi in un sorriso di soddisfazione
lesti narazen (propadati) andare in rovina
lesti skupaj (oči) chiudersi dal sonno
žarg. šol. komaj lesti passare la classe a malapena, essere un cattivo scolaro - líga (-e) f
1. (organizacija, društvo) lega:
polit. Severna liga Lega Nord
2. šport. divisione, serie;
prva liga serie A
zadnje kolo košarkarske lige ultima giornata del campionato di serie A di pallacanestro - línija (-e) f
1. (črta, tudi ekst. ) linea:
ravna, pretrgana linija linea retta, spezzata
2. (redna povezava, proga) linea:
letalska linija Ljubljana—Dunaj linea aerea Lubiana—Vienna
3. (sistem vodov in oprema za prenos informacij) linea:
kabelska (podzemna) linija linea sotterranea
nadzemna linija linea aerea
telefonska, telegrafska linija linea telefonica, telegrafica
medkrajevna, mednarodna linija linea interurbana, internazionale
ostanite na liniji! rimanga in linea!
4. teh. linea:
proizvodna linija linea di produzione
5. voj. linea:
prva linija, obrambna linija prima linea, linea di difesa
6. (oblika, podoba, videz, kontura, postava) linea; sagoma; silhouette:
elegantna linija avtomobila la linea elegante dell'auto
klasične linije kostima un tailleur di linea classica
vitka linija linea snella
linija nosu linea del naso
7. (usmeritev) linea:
idejna, politična, strankarska linija linea ideologica, politica, di partito
8. (potomstvo v zaporednih generacijah) linea:
moška linija linea maschile
ravna, stranska linija linea diretta, collaterale
po materini liniji in linea materna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
premagati koga na vsej liniji sconfiggere, battere uno su tutta la linea
narediti kaj po liniji najmanjšega odpora fare qcs. col minimo sforzo possibile
v skrajni liniji in ultima analisi
šport. igrati na liniji giocare sulla linea di fondo
šah. linea; vet. linea;
obl. A, H linija linea svasata, piatta
jur. demarkacijska linija linea di demarcazione
navt. tovorna linija linea di bordo libero, di carico - mísel (-sli) f
1. pensiero:
hiter kot misel rapido come il pensiero
zatopiti se v misli sprofondare nei pensieri
2. (mnenje, mišljenje) parere:
nikomur nočem vsiljevati svojih misli non voglio imporre il mio parere a nessuno
3. (najvišja umska dejavnost kot nosilec razpoloženja, čustvene reakcije) pensiero:
obhajale so ga črne misli lo assillavano pensieri tristi
hudobna, maščevalna misel mu je šinila v glavo ebbe un pensiero malvagio, un pensiero di vendetta
4. misel na (izraža trajnejšo prisotnost česa v zavesti) pensiero:
misel na smrt ji hromi voljo il pensiero della morte le paralizza la volontà
5. (rezultati najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev česa) idea:
preblisnila, prešinila ga je misel, kako rešiti problem gli balenò nella testa l'idea di come risolvere il problema
6. (v znanosti ali umetnosti) idea, pensiero:
vodilna misel Prešernove, Leopardijeve poezije l'idea chiave, il pensiero dominante della poesia del Prešeren, del Leopardi
Platonova filozofska misel il pensiero filosofico di Platone
razvoj znanstvene misli lo sviluppo del pensiero scientifico
7. v mislih (v adv. rabi) col pensiero, nei pensieri, fra di sé, dentro di sé:
v mislih sem bil z vami col pensiero ero con voi
v mislih je ponavljal izpitna vprašanja fra di sé andava ripassando le domande dell'esame
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove misli se nikdar ne dvignejo nad osebno korist non pensa che al proprio tornaconto
moja prva misel je bila namenjena njej il mio primo pensiero andò a lei
ne moči zbrati svojih misli non poter concentrarsi
brati komu misli indovinare cosa uno pensa
izmenjavati misli scambiare le idee
pren. to mi (sploh, nikdar) ne pride na misel non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
še na misel mi ne pride, da bi ... non ci penso neppure a...
imeti koga pogosto v mislih pensare spesso a uno
priti na čudovito misel avere un'idea fantastica
bili so vsi enih misli erano tutti unanimi, concordi
ne imeti nobenih skritih misli non nascondere niente
rel. grešiti v mislih peccare nel (di) pensiero
bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
soc. družbena misel pensiero sociale
muz. glasbena misel tema - oséba (-e) f
1. persona:
osebe istega spola persone dello stesso sesso
skupina oseb gruppo di persone
po osebi, na osebo a testa, pro capite
2. (človeški posameznik) persona, personaggio; individuo, singolo; soggetto:
ljubljena oseba persona amata
vplivna, znana oseba persona autorevole, nota; personaggio autorevole, noto
civilne, vojaške osebe civili (borghesi), militari
uradna oseba funzionario, pubblico ufficiale
pravljična, zgodovinska oseba personaggio da favola, personaggio storico
glavne, stranske osebe drame, filma personaggi principali (protagonisti), secondari del dramma, del film
osebe v romanu Zaročenca i personaggi dei Promessi sposi
3. lingv. persona:
v prvi osebi in prima persona
4. za svojo osebo per me, per lui, lei ecc., quanto a me, a lui, a lei ecc.:
jaz za svojo osebo priznam, da quanto a me, riconosco che...
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sprejel nas je šef v lastni osebi fummo ricevuti dal capo in persona
v 'De bello gallico' Cezar piše v tretji osebi nel 'De bello gallico' Cesare scrive in terza persona
kaj izvedeti od tretje osebe venirlo a sapere da terzi
jur. pravna, fizična oseba persona giuridica, fisica
rel. prva, druga, tretja božja oseba la prima, la seconda, la terza persona divina, della Trinità
oseba brez premoženja nullatenente
pren. oseba brez svoje volje succube, succubo
oseba pod (posebnim) nadzorom sorvegliato
oseba s plemiškim naslovom titolato
jur. oseba v postopku interdikcije interdicendo
med. oseba z dedno boleznijo tarato - poíti (-ídem) perf. finire, mancare, venir meno, esaurirsi, essere esaurito:
zaloge hrane bodo kmalu pošle le scorte di viveri stanno per esaurirsi
nekaj časa ga je poslušal, potem pa mu je potrpežljivost pošla per un po' lo stette a sentire, poi gli venne meno la pazienza
prva izdaja knjige je pošla la prima edizione del libro (si) è esaurita - pomóč (-í) f
1. aiuto, soccorso; appoggio, supporto, sostegno; manforte; knjiž. ausilio:
prositi za pomoč chiedere, invocare aiuto
pohiteti na pomoč correre in aiuto
biti v pomoč essere di aiuto
nuditi pomoč porgere aiuto
odreči pomoč (pri prometni nesreči) omettere soccorso
2. (kar se da komu, da pride iz neugodnega položaja) aiuto, appoggio, soccorso, assistenza:
prizadetim prebivalcem poslati pomoč inviare aiuti, soccorsi alla popolazione disastrata
nuditi pomoč ranjencem prestare assistenza ai feriti
denarna pomoč sussidio
moralna pomoč aiuto, appoggio morale
pomoč v hrani, obleki, šotorih aiuti in viveri, vestiario, tende
zimska pomoč soccorso invernale
voj. pomoč (dodatna vojaška enota) rinforzi
3. med.
prva pomoč pronto soccorso
medicinska prva pomoč (reparto) pronto soccorso
omarica za prvo pomoč armadietto di pronto soccorso, armadietto farmaceutico
obvezilo za prvo pomoč medicazione di urgenza
4. s pomočjo con l'aiuto, con l'ausilio, con la scorta di qcn., di qcs.:
pisati s pomočjo slovarja scrivere con l'ausilio di un dizionario
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tu ni pomoči niente da fare
druge pomoči ni bilo non c'era altra soluzione
pravna pomoč assistenza legale
kreditna pomoč (olajšava) agevolazione di credito
pomoč v desetinah milijard gospodarstvu dežel tretjega sveta un'iniezione di decine di miliardi all'economia del Terzo Mondo
PREGOVORI:
komur moč, temu pomoč chi ha il potere di prendere, presto gli è dato - pŕvi (-a -o)
A) numer.
1. (ki v zaporedju ustreza številu ena) primo, 1o:
prvi dan v tednu il primo giorno della settimana
prvi razred prima classe
otroci iz prvega zakona i figli di primo letto
1. maj 1o maggio
Filip I. Filippo I
2. (pred katerim ni bilo ničesar iste vrste) primo:
prvi avtomobili so bili podobni kočijam le prime auto somigliavano a carrozze
3. (najboljši) primo:
voziti se v prvem razredu viaggiare in prima classe
blago prve vrste merce di prima qualità
4. (najpomembnejši, glavni) primo:
prvi pogoj za uspeh la prima condizione per avere successo
otroci so njemu prva skrb i figli sono la sua prima preoccupazione
prva dama slovenske popevke la regina della canzone slovena
5. (na najnižji stopnji) primo:
prva instanca, prva stopnja prima istanza, primo grado
6. (ki se šele začenja) primo:
astr. prvi in zadnji krajec il primo e l'ultimo quarto
7. (sprednji) anteriore:
prvo kolo ruota anteriore
prva sedeža v avtu i sedili anteriori dell'auto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ubogati na prvo besedo ubbidire subito
imeti prvo besedo avere la parola decisiva
pren. blago iz prve roke merce di prima mano
pren. igrati prvo violino essere la chiave di volta
avt. dati v prvo prestavo innestare la prima (marcia), mettere in prima
prikupiti se na prvi pogled accattivarsi subito la simpatia generale
tisk. prva izdaja edizione principe
gastr. prva jed primo (piatto)
film. prva klapa partenza
rel. prva povelikonočna nedelja domenica in albis
gled. prva vrsta sedežev (tudi v antičnem teatru) proedria
jur. sodišče prve stopnje tribunale di primo grado
mat. enačba prve stopnje equazione di primo grado
opeklina prve stopnje ustione di primo grado, di 1o grado
med. prva pomoč pronto soccorso
prva povojna leta il primo dopoguerra
muz. prva violina primo violino
šah. prva deska primo giocatore
šport. prva liga I divisione, serie A
polit. Prva internacionala I Internazionale
(prvoaprilska šala) 1. april pesce d'aprile
prvi znaki pleše calvizie incipiente
film. prvi plan primo piano
muz. prvi glas il tono più alto
pren. prvi korak primo passo
delati prve korake muovere i primi passi
prvi krog (pri volitvah) primo scrutinio
prvi mož (države, občine) il primo cittadino
časn. prvi članek capocronaca
gost. prvi kuhar capocuoco
navt. prvi mornar nostromo
rel. prvi mučenec protomartire
prvi nastop debutto
lingv. prvi sklon primo caso, nominativo
navt. prvi strojnik capomacchina
muz. prvi takti spunto
navt. prvi veslač capovoga, vogavanti
pren. prvi začetki vagito, vagiti
prvi znak avvisaglia
na prvi pogled a prima vista
v prvem trenutku in un primo tempo
van Goghova slika iz prvega obdobja un Van Gogh prima maniera
fiziol. prvo mesečno perilo menarca
šport. prvo mesto (na lestvici) capolista; ekst. vetta; primo posto (in classifica)
prvo nadstropje primo piano; piano nobile
anat. prvo vratno vretence atlante
B) pŕvi (-a -o) m, f, n primo, prima:
prvi v razredu il primo della classe
prvi med enakimi primus inter pares
denar ti bomo vrnili prvega i soldi te li restituiamo il primo (del mese)
diplomirati med prvimi laurearsi tra i primi
voziti v prvi (prestavi) guidare in prima - rúnda (-e) f
1. šport. round, ripresa:
srečanje v 12 rundah incontro di 12 riprese
2. šport. giro
3. igre smazzata, manche, giro
4. žarg. giro, bicchierata
5. publ. turno, tornata:
v prvi rundi je zmagal kandidat opozicije al primo turno ha vinto il candidato dell'opposizione
prva runda razgovorov il primo round, la prima tornata delle trattative
pog. narediti rundo okoli mesta fare il giro della città
zvoziti material v petih rundah trasportare il materiale in cinque viaggi - stáva (-e) f
1. scommessa:
skleniti stavo scommettere, fare una scommessa
sprejeti stavo accettare una scommessa
delati kot za stavo lavorare alacremente
2. šport. scommessa; (znesek) puntata, giocata:
stava na prva dva konja abbinata, accoppiata
3. lingv. ordine delle parole:
obrnjena stava ordine inverso
4.
delati kot za stavo (hitro, pridno) lavorare alacremente
sonce pripeka kot za stavo (močno, zelo) il sole (letteralmente) brucia - strán (-í) f
1. lato, fianco, parte:
desna stran ceste lato destro della strada
2.
stran neba punto cardinale
štiri strani neba i quattro punti cardinali
3. (vsaka od obeh površin, ki omejujejo telo) lato, faccia:
prednja, zadnja stran hiše la facciata, il retro della casa
prednja, zadnja stran bankovca, medalje il diritto, il rovescio della banconota, della medaglia
prava, narobna stran blaga il dritto, il rovescio della stoffa
4. časn., lit. pagina:
kulturna, športna stran časopisa la pagina culturale, sportiva del giornale
knjigo odprite na strani 100 aprite il libro a pagina 100
5. (izraža položaj, lego česa) parte (destra, sinistra); destra, sinistra:
na desni strani hiše je vrt sulla destra della casa c'è il giardino
veter je pihal z zahodne strani il vento soffiava da ovest
ogledoval si je avto od vseh strani guardava l'auto da tutte le parti, da ogni lato
6. aspetto; lato:
pravna, finančna stran zadeve l'aspetto giuridico, finanziario della faccenda
jemati kaj s smešne strani guardare a qcs. dal lato comico
po tehnični strani dober izdelek un prodotto tecnicamente ineccepibile
7. na eni strani ... na drugi strani; po eni strani ... po drugi strani da una parte... dall'altra:
na eni strani zdravilo pomaga, na drugi (strani) škoduje la medicina da una parte è di aiuto, fa bene, dall'altra fa male
8. (za izražanje sorodstvenega razmerja) per parte di:
po očetovi strani je Italijan per parte di padre è italiano
9. (oseba, skupina z drugačnim ciljem) parte:
nobena stran noče prva popustiti nessuna delle parti vuole cedere per prima
dokazi nasprotne strani le prove della parte avversa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. to je druga stran medalje è un altro paio di maniche
knjiž. obrniti novo stran v zgodovini voltare una pagina nuova della storia
pren. od strani kaj izvedeti venir a sapere indirettamente, per via indiretta
adm. dobiti odobritev s strani pristojnega organa avere l'assenso (da parte) dell'organo competente
pog. dati na stran mettere da parte, in disparte
pog. šalo na stran scherzi a parte
evf. iti na stran andare al gabinetto, defecare
pren. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran la fortuna gli è stata favorevole, hanno vinto loro
zadolžiti se na vse strani indebitarsi con tutti
nikogar ni, ki bi ga lahko postavili njemu ob stran è senza pari
biti, držati se na strani, ob strani tenersi in disparte; non collaborare
pustiti neko vprašanje ob strani non trattare, non discutere un problema
pren. stati komu ob strani aiutare, appoggiare qcn.; fiancheggiare
star. mahniti jo na kraško stran andarsene sul Carso
obrniti kaj na smešno stran buttarla in ridere
biti na čigavi strani, na strani koga stare, mettersi, tenere dalla parte di qcn.; prendere le parti di qcn.
prestopiti na čigavo stran, na stran koga passare dalla parte di qcn. - štirinájsti (-a -o) numer. quattordicesimo; quattordici:
štirinajstega leta je izbruhnila prva svetovna vojna nel '14 scoppiò la I guerra mondiale
štirinajsto stoletje il trecento