Franja

Zadetki iskanja

  • otróški (-a -o) adj. del bambino, dei bambini, per bambini, infantile, d'infanzia; pediatrico:
    otroški organizem l'organismo del bambino
    otroška domišljija la fantasia dei bambini
    otroški govor il linguaggio dei bambini
    otroška bolezen malattia infantile (tudi pren.)
    muz. otroški zbor coro di voci bianche
    otroška obleka, postelja, soba vestito per bambini; letto per bambini, letto del bambino; lettino, stanza dei bambini
    otroška mornarska obleka marinara
    otroški film film per bambini
    otroški vrtec scuola materna; asilo infantile, d'infanzia
    otroške jasli asilo nido
    otroška klinika clinica pediatrica
    otroška negovalka puericultrice
    otroški zdravnik pediatra
    otroški dodatek assegni familiari
    otroška pisava scrittura infantile
    gastr. otroški piškoti savoiardi
    med. otroška paraliza paralisi infantile, poliomelite
    med. otroška smola meconio
    otroška soba nursery
    otroška stajčica corpetto
    farm. otroška svečka nipiosupposta
    igre otroška troblja trombetta
    šport. otroška vlečnica telebaby
    otroška vzgojiteljica maestra giardiniera
    obl. otroški pajac pagliaccetto
    otroški plašč paltò
    otroški voziček carrozzella, passeggino
    otroško strašilo gattomammone
    med. otroško zdravstvo pediatria
  • čévelj (-vlja) m

    1. scarpa; calzatura:
    čevlji žulijo le scarpe sono strette
    nositi, obuti, sezuti čevlje portare, mettere, togliersi le scarpe
    boksasti, lakasti čevlji scarpe di vitello, di vernice
    nizki, visoki čevlji scarpe basse, alte
    ortopedski, otroški, planinski, smučarski čevlji scarpe ortopediche, da bambino, scarpe da montagna, scarponi da sci
    krema za čevlje lucido, crema per scarpe
    krtača za čiščenje čevljev spazzola da scarpe
    žlica za čevlje calzatoio, corno
    čistilec čevljev lustrascarpe
    tovarna čevljev calzaturificio
    trgovina s čevlji negozio di calzature
    pren. dati koga na čevelj, na konec čevlja buttar fuori qcn.
    pog. kje tišči čevelj? cos'è che non va?

    2. nareč. stivale:
    čevlji z mehkimi golenicami stivali con gambali flosci

    3. teh. scarpa, fodera; elektr. terminale del polo

    4. (dolžinska mera) piede
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    med. mavčni čevelj ingessatura della gamba
    hist. španski čevelj (mučilna naprava) stivaletto maltese
    PREGOVORI:
    le čevlje sodi naj kopitar a ciascuno il suo mestiere
    brez muje se še čevelj ne obuje nulla si acquista senza fatica, eccetto sporcizia ed unghie lunghe
  • dodátek (-tka) m

    1. aggiunta, supplemento; gastr. ingrediente; kem. additivo; obl. accessorio per abbigliamento;
    vprašati za dodatek (hrane) chiedere un supplemento di cibo

    2. (pristavek) appendice; publ. supplemento; jur. codicillo, postilla, aggiunta

    3. (kar se doda k plači) indennità:
    draginjski dodatek indennità di carovita, (indennità di) contingenza
    otroški dodatek assegni familiari
    terenski dodatek indennità di trasferta
    varstveni dodatek (upokojenca) assegno integrativo
  • glás (-ú) m

    1. voce; suono:
    globok, nizek, zamokel glas voce profonda, bassa, sorda, cupa
    tenek, visok glas voce acuta, alta
    hripav, mehak, nežen, zvonek glas voce rauca, morbida, dolce, sonora
    vesel, žalosten glas voce allegra, triste
    moški, otroški, ženski glasovi voci maschili, infantili, femminili
    oster, rezek, sladek glas voce aspra, brusca, dolce
    na glas govoriti, jokati se, peti, smejati se parlare, piangere, cantare, ridere ad alta voce
    med. menjati glas mutare la voce

    2. (oglašanje živali) voce, verso:
    glas kosa il chioccolio del merlo

    3. (zvok pri petju, pri glasbi) voce:
    zbor moških in ženskih glasov coro misto
    muz. nizek, visok glas voce bassa, alta

    4. (zvok, značilen za določen predmet) suono; canto; squillo:
    glas zvonov il suono delle campane
    glas trobente il suono della tromba; squillo di tromba
    glas konjskih kopit il calpestio degli zoccoli dei cavalli
    glas violine il canto di un violino

    5. (kar se širi s pripovedovanjem) voce; fama, reputazione:
    širi se glas, da je hudoben človek di lui corre voce come di uomo malvagio
    biti na dobrem, slabem glasu; uživati dober, slab glas godere di buona, di cattiva fama, reputazione
    biti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
    priti na dober, slab glas farsi una buona, cattiva reputazione; acquisire buona, cattiva fama

    6. (mnenje, mišljenje skupine, množice) voce:
    glas vesti la voce della coscienza

    7. (odločitev posameznika pri glasovanju) voto:
    zmagati z večino glasov vincere con la maggioranza dei voti

    8. lingv. suono:
    lingv. zliti glas affricata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dolgo ni bilo glasu od njega, ni dal glasu od sebe non si è fatto vivo per molto tempo
    povzdigniti svoj glas parlare, dire la sua
    biti na glasu essere noto, famoso
    bibl. pren. glas vpijočega v puščavi voce chiamante nel deserto
    jur. posvetovalni glas voto consultivo
    PREGOVORI:
    dober glas gre v deveto vas la fama vola, la nave cammina
    ljudski glas, božji glas vox populi, vox dei
    prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
  • góvor (-a) m

    1. discorso; lingua; linguaggio; parlata; parola; favella, loquela:
    motnje, tehnika govora disturbi, tecnica del discorso
    obvladati jezik v govoru in pisavi padroneggiare una lingua nella forma orale e scritta
    spoznati koga po govoru riconoscere qcn. dalla parlata
    dar govora dono della parola
    imeti dar govora essere un buon oratore, avere la parlantina sciolta

    2. (izražanje misli z govorjenjem) discorso, parola:
    seči komu v govor interrompere qcn. nel mezzo del discorso
    svoboda govora libertà di parola

    3. (pogovor) discorso:
    napeljati, obrniti, zasukati govor drugam sviare il discorso
    o tem bo še govora (di questo) se ne parlerà ancora
    (v medmetni rabi z nikalnico za izražanje močnega zanikanja) ni govora! assolutamente no, nient'affatto, neanche per idea
    'Ali grem lahko v kino?' 'Ni govora!' 'Posso andare al cinema?' 'Neanche per sogno!'

    4. (podajanje sestavka v javnost) discorso, indirizzo; orazione:
    pog. imeti, držati govor tenere un discorso
    nastopni govor discorso inaugurale, prolusione
    otvoritveni, uvodni govor discorso d'inaugurazione, discorso introduttivo
    pozdravni govor indirizzo di saluto
    slavnostni govor discorso ufficiale
    nagrobni govor orazione funebre

    5. (jezik v govorjeni obliki) lingua, linguaggio:
    knjižni, domači govor lingua letteraria, lingua parlata
    otroški, pesniški govor linguaggio infantile, poetico
    likovni govor linguaggio figurativo
    lingv. odvisni, indirektni govor discorso indiretto
    lingv. premi, direktni govor discorso diretto
  • jêzik (-íka) m

    1. (organ) lingua:
    zgornji del jezika dorso della lingua
    konica jezika apice della lingua
    otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

    2. gastr. (živalski jezik) lingua:
    goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
    prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

    3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
    ognjeni jeziki lingue di fuoco
    jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
    jezik pri denarnici linguetta del portamonete

    4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
    kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
    ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

    5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
    govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
    lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
    klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
    germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
    aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
    kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
    angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
    knjižni jezik lingua letteraria
    ljudski jezik parlata popolare
    manjšinski jezik lingua della minoranza
    materni jezik lingua materna, madrelingua
    občevalni jezik linguaggio popolare
    otroški jezik linguaggio infantile
    svetovni jezik lingua mondiale
    učni jezik lingua di insegnamento
    zvrstni jezik linguaggio settoriale

    6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
    paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
    sam jezik ga je è bravo solo a parole
    pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

    7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
    kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
    matematični jezik linguaggio della matematica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
    jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
    tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
    jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
    jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
    brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
    jezik za zobe! acqua in bocca!
    držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
    opletati, otresati jezik sparlare, criticare
    pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
    vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
    lomiti si jezik parlucchiare una lingua
    pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
    kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
    polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
    govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
    imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
    prijeti koga za jezik prendere uno in parola
    imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
    ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
    imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
    imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
    imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
    etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
    geol. jezik roccia intrusiva
    bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
    bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
    geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
    bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
    zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
    inform. programski jezik linguaggio di programma
    med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
    umetni jezik lingua artificiale
    PREGOVORI:
    kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
    jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole
  • kabinét (-a) m

    1. stanza; studio, studiolo:
    otroški kabinet stanza dei bambini
    (delovni) kabinet studio
    med. kabinet za inhalacijo inalatorio

    2. (prostor z zbirkami) gabinetto:
    mineraloški, naravoslovni, numizmatični kabinet gabinetto di mineralogia, di scienze naturali, di fisica

    3. polit. gabinetto:
    kabinet (premier in vlada) il Primo ministro e il suo gabinetto
    kriza kabineta crisi ministeriale, crisi di gabinetto
  • pajác (-a) m

    1. pren. pagliaccio, clown; burlone

    2. igre pupazzo

    3. pren. pejor. marionetta; fantoccio

    4. obl. tuta (di lavoro); salopette;
    otroški pajac pagliaccetto
  • piškót (-a) m gastr. biscotto:
    piškoti biscotteria
    janežev piškot biscotto all'anice
    žarg. otroški piškoti savoiardi
  • púder (-dra) m kozm. cipria:
    otroški puder borotalco
    doza za puder portacipria
    tekoči puder fondotinta fluido
  • sédež (-a) m

    1. sedia, sedile, seggio; posto a sedere;
    oblazinjen sedež sedia imbottita
    avtomobilski sedež sedile (dell'automobile)
    pomožni, priklopni sedež sedia ribaltabile
    odstopiti sedež starejšemu cedere il posto a una persona anziana
    otroški sedež (v avtu ali na kolesu) seggiolino (per bimbi, da bici)

    2. sede, seggio:
    sedež podjetja la sede dell'impresa
    škofovski sedež sede, seggio episcopale
    sedež patriarha, patriarhata sede, seggio patriarcale

    3. (mandat) seggio (parlamentare); carica:
    sedež v parlamentu seggio parlamentare
    ministrski sedež carica ministeriale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    aer. katapultni sedež sedile eiettabile
    rel. apostolski sedež soglio pontificale
    Sveti sedež Santa Sede
    teh. sedež ventila sede della valvola
    rel. korski sedež stallo del coro
    igre sedež loterije ruota
  • stòl (stôla) m

    1. sedia, seggio; sedile; tosk. seggiola, ciscranna:
    lesen, oblazinjen, pleten stol sedia di legno, imbottita, di vimini
    stol z naslonjali za roke sedia a braccioli
    gugalni, ležalni stol sedia a dondolo, a sdraio
    stol z visokim naslonjalom scranna
    vrtljiv, zložljiv stol sedia girevole, pieghevole
    brivski, zobozdravniški stol sedia da barbiere, poltrona da dentista
    mesarski stol banco del macellaio
    električni stol sedia elettrica
    sodni stol seggio del giudice

    2. nareč. tavola
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. stol se mu maje la sua posizione vacilla, sta per perdere la poltrona
    pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe
    grad. strešni stol ossatura del telaio
    visok otroški stol seggiolone
  • visòk (-ôka -o)

    A) adj.

    1. alto:
    visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
    visoka trava erba alta
    visoki čevlji scarpe alte
    visoka planota altopiano
    dva metra visok skok un salto di due metri

    2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
    visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
    visoka temperatura temperatura alta
    visoka morala morale alto

    3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
    visok ton tono alto
    peti z visokim glasom cantare a voce alta

    4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
    visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
    pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
    višje sodišče tribunale superiore

    5. superiore:
    visoka, višja šola scuola superiore
    višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
    višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo

    6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
    visoka družba alta società, gente bene; haute; high society

    7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
    visoki cilji alti propositi

    8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
    visoke besede parole sublimi, nobili

    9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
    zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo

    10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
    napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
    biol. višji organizmi organismi superiori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
    pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
    pren. to je višja matematika questo è per me arabo
    pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
    fiz. visoka frekvenca alta frequenza
    um. visoka jedkanica incisione in rilievo
    višja matematika alta matematica
    obl. visoka moda alta moda, haute couture
    lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
    hist. Visoka porta Sublime Porta
    lov. visoka preža impalcatura
    šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
    meteor. visoka voda acqua alta
    visoke osebnosti dignità
    bot. višje rastline piante superiori
    um. visoki barok tardo barocco
    pog. muz. visoki c do di petto
    polit. visoki komisar alto commissario
    tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
    lov. visoki lov caccia grossa
    obl. visoki ovratnik colletto alto
    visok otroški stol seggiolone
    um. visoki relief altorilievo
    hist. visoki srednji vek alto medioevo
    šport. visoki start partenza da posizione eretta
    tisk. visoki tisk rilievografia
    visoko pritličje mezzanino

    B) visôki (-a -o) m, f, n
    višji (nadrejeni) superiore
    rel. Najvišji l'Altissimo
  • vozíček (-čka) m

    1. dem. od voz carretto, carro:
    enovprežni voziček barroccino

    2. carrello, carretto:
    mont. jamski voziček vagoncino
    nakupovalni voziček carrello di supermercato
    gost. servirni voziček carrello portavivande
    sladoledarski voziček carretto del gelataio
    invalidski voziček sedia a rotelle
    otroški voziček carrozzina, carrozzella
    mrliški voziček carretto funebre
    žel. dvigalni voziček carrello trasportatore
    prtljažni voziček bagagliaio
  • vŕtec (-tca) m

    1. dem. od vrt orticello; giardinetto

    2.
    otroški vrtec asilo infantile
    vzojiteljica v vrtcu maestra d'asilo
  • zarézati (-réžem) | zarezováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. incidere, fare un taglio, una tacca; tagliare:
    zarezati drevo fare un taglio nell'albero
    zarezati znamenja v les fare tacche nel legno

    2.
    zarezati strugo scavare l'alveo
    zarezati rano aprire una ferita

    3. tagliare, penetrare:
    rezilo je zarezalo v les la lama penetrò nel legno

    4. sentire una fitta:
    v prsih ga je zarezalo sentì una fitta al petto

    5. pren. rompere:
    v mirno ulico je zarezal otroški jok il silenzio del vicolo fu rotto dal pianto di un bambino

    B) zarézati se (-réžem se) | zarezováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. tagliare; solcare:
    verige so se zarezale v zapestja le catene gli tagliavano i polsi
    gube so se mu zarezale v čelo rughe profonde gli solcarono la fronte

    2. pren. penetrare profondamente, imprimersi:
    prizor se mu je za vedno zarezal v spomin la scena si impresse per sempre nel suo ricordo
  • zbòr (zbôra) m

    1. assemblea:
    mestni, vaški zbor assemblea cittadina, del villaggio

    2. corpo; collegio; camera:
    profesorski, učiteljski zbor corpo insegnante
    diplomatski zbor corpo diplomatico
    odvetniški zbor collegio degli avvocati
    sodni zbor (kolegij) collegio giudicante
    rel. kardinalski zbor sacro collegio dei cardinali
    hist. republiški, zvezni zbor assemblea delle repubbliche, assemblea federale

    3. muz. coro; corale:
    šolski zbor coro della scuola
    otroški zbor coro di voci bianche

    4. muz. corpo, coro, orchestra; lit. (v antični tragediji) coro:
    baletni zbor corpo di ballo
    zbor recitatorjev coro di declamatori

    5. assemblea:
    letni, ustanovni zbor assemblea annuale, costitutiva
    občni zbor assemblea dei soci; assemblea plenaria

    6. adunanza, adunata; raduno; comizio:
    voj. trobiti za zbor suonare l'adunata
    zbor izletnikov raduno dei gitanti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rel. cerkveni zbor concilio
    (pri starih Judih) veliki zbor sinedrio
    (cerkveni) pevski zbor schola cantorum
    zbor poslovnežev panel
  • zdravník (-a) | -íca (-e) m, f medico; ekst. dottore (-essa):
    zdravnik za pljučne bolezni specialista per le malattie polmonari
    zdravnik za duševne bolezni alienista
    zdravnik za živčne bolezni specialista per le malattie nervose
    očesni zdravnik oculista
    zobni zdravnik odontoiatra, pog. dentista
    zdravnik za kožne bolezni dermato-venereologo; (specialista) pelle e veneree
    občinski, lečeči, sodni zdravnik medico condotto, curante, legale
    zdravnik specialist, zdravnik splošne medicine (medico) specialista, medico generico
    zdravnik pregleduje, zdravi paciente il medico visita, cura i pazienti
    poklicati zdravnika chiamare il medico, mandare per il medico
    iti k zdravniku andare dal medico
    ambulantni zdravnik medico generico
    družinski zdravnik medico di famiglia
    ladijski zdravnik medico di bordo
    dežurni, oddelčni zdravnik medico di turno, di reparto
    otroški zdravnik pediatra
    šolski zdravnik medico scolastico
    vojaški zdravnik medico militare
Število zadetkov: 18