Franja

Zadetki iskanja

  • otròk (-ôka) m

    1. bambino, bambina:
    pestovati, previjati otroka cullare il bambino, cambiare le fasce, il pannolino al bambino
    posvojiti otroka adottare un bambino
    lažniv, razvajen otrok un bambino bugiardo, viziato
    duševno nerazvit otrok bambino ritardato mentale
    delavski, kmečki, mestni otrok bambino di famiglia operaia, contadina, cittadina
    predšolski, šoloobvezni otroci bambini in età prescolare, scolare

    2. figlio: otroci figliolanza, prole; pren. nidiata; knjiž., šalj. progenie;
    dobiti, roditi otroka avere, partorire un figlio
    nezaželen otrok figlio indesiderato
    nezakonski otrok figlio illeggittimo, figlio naturale
    edini otrok figlio unico
    otroci iz prvega zakona figli di primo letto
    nedonošen otrok figlio nato prematuro, (nato) prematuro, neonato prematuro, bambino nato prematuro
    inkubator za nedonošene otroke incubatrice (per nati prematuri)
    izgubiti otroka abortire
    odpraviti otroka abortire

    3. pren. figlio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    otrok je moker il bambino è bagnato, ha fatto la pipì
    saj nisi otrok non sei mica un bambino
    ne bodi tak otrok non fare lo stupido
    dati, darovati življenje otroku partorire, dare alla luce un figlio
    čakati otroka (biti noseča) aspettare un bambino
    pog. delati otroke fare figli
    imeti otroka pri prsih allattare il bambino
    odstaviti otroka svezzare il bambino
    pričakovati otroka aspettare un bambino
    biti velik otrok essere un ingenuo
    pren. biti otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
    ubogi otrok! povera creatura!
    večni otrok eterno fanciullo
    čudežni otrok fanciullo, prodigio
    bibl. pomor nedolžnih otrok strage degli innocenti
    otrok navade consuetudinario
    PREGOVORI:
    veliko babic — kilav otrok troppi cuochi guastano la cucina
    majhni otroci — majhne skrbi, veliki otroci — velike skrbi figli piccoli piccoli fastidi, figli grandi grandi fastidi
    kakršni starši, takšni otroci quale il padre, tale il figlio, il frutto non cade lontano dall'albero
  • àko konj.

    1. (v pogojnih odvisnikih) se:
    ako imaš čas, pridi se hai tempo, vieni

    2. (v časovnih odvisnikih) se, quando, ogni volta che:
    ako je otrok zbolel, je bedela pri njem se il bambino stava male, vegliava al suo capezzale

    3. (v dopustnih odvisnikih) anche se
  • bíti (sém) imperf.

    A) (v osebni rabi)

    1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
    so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
    bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

    2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
    hiša je (stoji)
    sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
    za gozdom je (se razprostira)
    travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
    biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
    nesreča je bila (se je zgodila)
    včeraj l'incidente è avvenuto ieri

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
    prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
    pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
    biti naprodaj essere in vendita
    biti v sorodu essere imparentato
    ne biti po volji non piacere, non andare
    biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
    biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
    biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
    biti v dvomih dubitare
    biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
    (s kakovostnim rodilnikom):
    biti vesele narave essere di indole allegra
    biti srednje postave essere di statura media
    biti kmečkega rodu essere di origine contadina
    biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
    biti istih let avere la stessa età

    4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

    B) (v brezosebni rabi)

    1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
    jutri ne bo šole domani non c'è lezione
    očeta še ni papà non c'è ancora

    2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
    žal mi je bilo mi è dispiaciuto
    zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
    mater je strah la madre ha paura
    vse je bilo sram tutti si vergognarono

    3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
    denarja je malo di soldi ce n'è pochi
    ali je kaj novega c'è niente di nuovo
    deset jih je bilo erano (in) dieci

    4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
    dolgčas je che noia!
    otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
    na morju je bilo lepo al mare è stato bello
    slabo ji je bilo si è sentita male
    škoda ga je peccato per lui

    5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
    žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
    tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

    6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
    mraz je bilo faceva freddo
    zunaj je bila tema fuori era buio

    7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
    kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
    še en kozarček bova beviamo un altro goccio
    klop je iz kamna la panca è di pietra
    fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
    deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
    hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

    C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
    je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
    je izdelan è fatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kar je, je quel che è stato è stato
    dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
    obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
    ta je lepa! questa è bella!
    še tega je bilo treba ci voleva pure questo
    prav mu je gli sta bene
    bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
    o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
    biti na glasu essere noto, famoso
    ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
    na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
    otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
    po njem je è perduto, è morto
    ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
    biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
    ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
    pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
    biti bogat z nečim abbondare di qcs.
    bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
    pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
    biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
    koliko sem dolžan? cosa devo?
    biti donosen rendere
    biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
    napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
    biti kandidat candidarsi
    biti komu v čast fare onore a qcn.
    biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
    biti mlahav essere di lolla
    biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
    biti na dieti stare a dieta
    kakor je navada reči come si suol dire
    tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
    biti nujen urgere
    biti ob pamet ammattire
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
    ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
    stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
    biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
    biti v agoniji agonizzare
    biti v cvetju fiorire
    biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    biti v modi usare
    zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
    biti v nevarnosti correre pericolo
    jur. biti v pristojnosti competere
    biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
    biti v veljavi essere in vigore, vigere
    biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
    pren. biti ves blažen andare in visibilio
    biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
    ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
    biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
    biti zastarel essere out
    biti žal dispiacere, rincrescere
    žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
  • čàs (čása) m

    1. tempo:
    čas teče, beži il tempo corre, vola
    čas se vleče il tempo si trascina
    enota časa unità di tempo
    s časom (sčasom) col tempo

    2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
    zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
    že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
    od časa do časa di tempo in tempo
    pred časom (non molto) tempo fa
    vsake toliko časa ogni tanto
    od tistega časa da allora
    seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi

    3. omejeno trajanje
    a) s katerim človek razpolaga: tempo:
    nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
    izgubljen, zapravljen čas tempo perso
    prosti čas tempo libero
    b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
    čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
    zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
    o pravem času in tempo
    pred časom (predčasno) anzi tempo
    obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
    delovni čas giornata, settimana lavorativa
    c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
    to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
    č) trajanje v letu: stagione:
    čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
    poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
    d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
    čas mladosti gioventù
    čas staranja vecchiaia

    4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
    povojni čas dopoguerra
    v prejšnjih, davnih časih una volta
    za časa Rimljanov al tempo dei romani
    v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
    prve čase (sprva) in un primo tempo
    dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
    prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
    začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
    stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
    čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
    s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
    pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
    pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
    pridobiti na času guadagnare tempo
    iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
    biti dolgčas (komu) annoiarsi
    že lep čas da parecchio tempo
    imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
    biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
    presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
    biti na tesnem s časom avere poco tempo
    za božji čas! per l'amor del cielo
    čas celi rane il tempo è un gran medico
    pustimo času čas diamo tempo al tempo
    čas je zlato il tempo è denaro
    astr. sončni čas tempo solare
    krajevni čas tempo locale
    greenwiški čas tempo di Greenwich
    fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
    fot. čas osvetlitve tempo di posa
    jur. čakalni čas termine di attesa
    čas zastaranja termine di prescrizione
    šport. rekorden čas tempo record
    lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
    sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
    prislovno določilo časa complemento di tempo
    o pravem času a tempo debito
    zob časa le ingiurie del tempo
    v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
    gastr. čas kuhanja tempo di cottura
    izdelavni čas tempo di lavorazione
    inform. resnični čas tempo reale
    teh. dodatni čas tempo supplementare
    agr. čas jagnjetenja agnellatura
    čas med dvema košnjama erbatura
    čas sajenja piantatura
    PREGOVORI:
    čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
    čas vse poravna il tempo è galantuomo
  • četvéro numer. inv. (pri množinskih in drugih samostalnikih) quattro:
    četvero vilic quattro forchette
    četvero konj quattro cavalli
    četvero otrok quattro bambini
  • čúdežen (-žna -o) adj.

    1. miracoloso, prodigioso; magico; prodigio:
    čudežno ozdravljenje guarigione miracolosa
    čudežna palica bacchetta magica
    čudežni otrok bambino prodigio
    čudežni koren, čudežno zelišče panacea

    2. meraviglioso:
    čudežna lepota bellezza meravigliosa
  • déček (-čka) m ragazzo, ragazzino; bambino, mascchietto:
    v porodnišnici se je včeraj rodilo sedem otrok: štirje dečki in tri deklice ieri nel reparto maternità sono nati sette bambini: quattro maschietti e tre bambine
  • devetéro numer. inv. nove:
    najmlajši izmed devetero otrok il più piccolo dei nove figli
  • držáti (-ím)

    A) imperf.

    1. tenere:
    držati v roki knjigo tenere in mano un libro

    2. (kot klic za ščuvanje psa) te':
    drži! te'!, tienilo!

    3. (držati skupaj, vzdržati) tenere

    4. sostenere, sorreggere:
    balkon držita dva stebra il balcone è sostenuto da due colonne

    5. (s širokim pomenskim razponom: s svojo oblastjo, vplivom ohranjati koga na določenem mestu) tenere:
    že dva dni ga držijo na policiji già da due giorni lo tengono in arresto
    držal je denar za hude čase teneva i soldi da parte per gli anni magri
    trgovci so blago rajši držali v skladišču i commercianti preferirono tenere la merce in magazzino
    sovražnik še zmeraj drži (obvladuje)
    položaje il nemico tiene ancora sempre alcune posizioni
    pren. drži me silen bes mi tiene una rabbia da scoppiare

    6. (delati, da se kaj ohranja) tenere, mantenere:
    držati ritem pri plesu tenere il tempo del ballo
    držati tempo do konca teka tenere l'andatura fino alla fine della corsa
    blago drži barvo questa stoffa mantiene il colore

    7. žarg. tenere, avere; allevare; vendere:
    poleg goveje živine drži še ovce oltre ai bovini alleva anche le pecore
    tega artikla pri nas ne držimo quest'articolo non lo teniamo

    8. pog. (trajati) (per)durare:
    deževje je držalo ves mesec piovve tutto il mese

    9. (biti tak, da ne more skozi tekočina) tenere:
    čeprav je malo počen, lonec drži benché un po' incrinata, la pentola tiene
    otrok ne drži vode al bambino scappa la pipì

    10. (imeti določeno prostornino) tenere, contenere:
    sod drži sto litrov la botte tiene cento litri

    11. (biti v skladu z resničnostjo) avverarsi; tornare:
    vremenska napoved redkokdaj drži le previsioni del tempo raramente si avverano
    račun ne drži il conto non torna
    ta predpis ne drži več la norma non è più in vigore

    12.
    držati besedo, obljubo mantenere la parola, essere di parola, mantenere la promessa
    impers. (kot podkrepitev) drži, jutri se vidiva d'accordo, intesi, ci vediamo domani
    drži kot pribito è assolutamente sicuro

    13. (voditi, peljati) portare; dare:
    cesta drži v dolino la strada porta a valle
    vrata držijo v spalnico la porta dà nella camera da letto

    14. pog. (strinjati se s kom, podpirati koga) parteggiare, tenere per, stare dalla parte di

    15. pog.
    držati govor tenere un discorso
    držati predavanje tenere una conferenza
    držati komu dolge pridige predicare continuamente a qcn.
    držati stražo stare di guardia
    držati pod kontrolo tenere sotto controllo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kaj te danes drži? ma che cos'hai oggi?
    vreme bo še nekaj časa držalo il tempo si manterrà ancora bello
    pog. branjevke so držale jajca po ... tolarjev le rivendugliole tenevano le uova a... talleri il pezzo
    le upanje ga še drži pokonci soltanto la speranza lo mantiene ancora in vita
    oče je svoje otroke trdo držal il padre era severissimo coi figli
    evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali è ormai al lumicino
    drži me, da bi ga premikastil mi viene voglia di menarlo ben bene
    lov. pes dobro drži il segugio non molla
    šport. držati figo, pesti za koga augurare successo a qcn., tifare per qcn.
    vulg. držati gobec (za zobmi) non fiatare, non aprir bocca
    drži jezik! acqua in bocca!
    držati korak s kom tenere il passo con qcn.
    pog. držati mulo fare il broncio, tenere il muso
    knjiž. držati ogledalo svojemu času fare da specchio al proprio tempo
    držati roko nad kom tenere mano a qcn.
    pog. držati roke križem starsene con le mani in mano, grattarsi la pancia
    evf. držati vrečo tenere il sacco
    držati koga za besedo prendere uno in parola
    pren. držati koga na vajetih, na kratko tenere qcn. in pugno
    pog. držati koga v distanci tenere a distanza qcn., non dare confidenza a qcn.
    držati kaj v glavi, v spominu tenere in mente, ricordarsi qcs.
    držati koga v precepu, v šahu tenere in scacco, tra le grinfie qcn.
    držati kaj v svojih rokah avere qcs. in pugno
    trditev, ki ne drži una tesi che non regge
    lepilo, ki dobro drži una colla che tiene bene
    držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
    PREGOVORI:
    bolje drži ga, kot lovi ga meglio un ho che dieci avrò

    B) držáti se (-ím se) imperf. refl.

    1. (dotikati se, stikati se) toccarsi; essere vicino, accanto, attiguo:
    delovna soba se drži salona lo studio è attiguo al salotto

    2. (biti pritrjen, prilepljen) stare attaccato, appiccicarsi:
    čevljev se drži blato il fango s'è appiccicato alle scarpe
    še zmeraj se ga drži vzdevek iz dijaških časov si porta ancora dietro il nomignolo di quand'era studente

    3. (premikati se po določeni poti, ne oddaljevati se od česa)
    držati se glavne ceste seguire sempre la strada maestra
    držati se doma starsene sempre a casa
    pren. držati se koga ko klop seguire qcn. come l'ombra

    4. (delati, kot se zahteva)
    držati se diete tenere la dieta
    držati se dogovorov, pogodbe tenere fede agli accordi, al contratto
    držati se navodil seguire le istruzioni
    držati se predpisov tenersi alle prescrizioni
    držati se principov kot pijanec plota essere ligio ai propri principi

    5. (kazati razpoloženje)
    držati se čemerno, jezno avere un'aria immusonita, arrabbiata; essere scuro, corrucciato in volto
    držati se na jok essere lì lì per piangere
    držati se zravnano starsene dritto
    pog. držati se (biti domišljav) darsi arie
    drži se, ko da ne zna do pet šteti lo si direbbe un semplicione, invece... (è un furbo di tre cotte)

    6. (ohranjati položaj kljub ogroženosti)
    oporišče se je dolgo držalo il caposaldo tenne a lungo
    na oblasti se drži samo s silo si mantiene al potere solo con la forza
    reprezentanca se je dobro držala la nazionale si è difesa egregiamente

    7. (vesti se) comportarsi

    8. (biti na določenem mestu, v določenem stanju) trattenersi, tenersi;
    megla se v dolini drži že tri dni la nebbia si trattiene a valle da tre giorni
    pozimi se gams drži v gručah d'inverno i camosci si tengono in gruppo
    zmeraj se je držal bolj ob strani si è tenuto sempre un po' in disparte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zakaj se držiš (name)? perché ce l'hai con me?
    pog. avto se dobro drži ceste l'auto ha una buona tenuta di strada
    pren. denar se ga ne drži ha le mani bucate
    pren. ne vem, kje se me glava drži non so dove ho la testa
    pren. komaj se ga še duša drži regge l'anima coi denti
    pren. njega se še mleko drži ha la bocca che puzza ancora di latte
    vreme se ves teden kislo drži tutta la settimana il tempo si mantiene uggioso
    držati se materinega krila stare attaccato alla gonnella della mamma
    držati se v dve gube essere piegato in due
    pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači essere frugale nel mangiare, nel bere
    nazaj se držati pri delu battere la fiacca
    pog. držati se odlično (za svoja leta) essere arzillo, vispo (data l'età)
    držati se kot lipov bog starsene lì come una mummia, come una statua
    navt. držati se smeri tenere la rotta
  • híša (-e) f

    1. casa:
    kamnita, lesena hiša casa di pietra, in legno
    kmečka, meščanska hiša casa di campagna, rurale, casa di città
    pritlična, enonadstropna hiša casa a pianterreno, a un piano
    montažna, počitniška, vrstna hiša casa prefabbricata, seconda casa, casa a schiera
    atrijska hiša casa ad atrio
    večstanovanjska hiša caseggiato, stabile
    arhit. alpska, panonska hiša casa alpina, pannonica
    pren. božja hiša casa di Dio, chiesa
    mestna hiša municipio, palazzo comunale
    hiša pravice tribunale, palazzo di giustizia
    hiša žalosti casa, dimora del defunto

    2. (družina, rodbina) casa;
    pri hiši je pet otrok la casa si compone di cinque figli
    meščanska, plemiška, kraljevska, cesarska hiša casa borghese, patrizia, reale, imperiale

    3. (podjetje, ustanova) casa; impresa:
    časopisna hiša casa editrice (di giornali, periodici)
    založniška hiša (casa) editrice
    trgovska hiša impresa, ditta commerciale

    4. (glavni prostor v kmečki hiši) stanza grande (di casa rustica)

    5. (zunanje ogrodje nekaterih živali; hišica) conchiglia, guscio (di chiocciola e sim.)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. hiša še ne gori nad glavo non c'è fretta
    pren. hoditi od hiše do hiše (beračiti) andare mendicando di porta in porta
    pren. rojstna hiša il tetto natio
    njena hiša je kot iz škatlice la sua casa è uno specchio
    postaviti celo hišo na glavo mettere sottosopra la casa
    trg. prodaja po hišah vendita porta a porta
    polit. Bela hiša Casa Bianca
    javna hiša casa di tolleranza
    PREGOVORI:
    žena podpira tri vogale hiše, mož pa enega è la moglie che tiene su la casa
  • izolácija (-e) f

    1. isolamento:
    izolacija bolnih otrok isolamento dei bambini malati
    politična in gospodarska izolacija države isolamento politico ed economico di un Paese

    2. teh. isolamento:
    toplotna, zvočna, električna izolacija isolamento termico, acustico, elettrico
  • izpostavítev (-tve) f esposizione (tudi ekst.):
    izpostavitev majhnih otrok esposizione dei neonati
    izpostavitev na sramotilni oder il mettere alla gogna, alla berlina
  • jókati (se) (jóčem (se)) imperf., imperf. refl.

    1. piangere:
    jokati od ginjenosti, jeze, veselja, žalosti piangere di, dalla commozione, di rabbia, di gioia, di, dal dolore
    jokati za vsako figo, za prazen nič piangere per ogni nonnulla
    jokati kot otrok piangere come un bambino
    jokati bridko, krčevito, milo piangere amaramente, convulsamente, sommessamente
    jokati bridke, grenke solze piangere lacrime amare

    2. pren. (žalovati, tožiti) lamentarsi, sospirare; rimpiangere:
    jokati za starimi časi rimpiangere i vecchi bei tempi

    3. pren. piangere, lamentarsi, gemere:
    zunaj je jokala burja fuori gemeva la bora

    4. knjiž. pren. (cediti se) stillare, gocciolare:
    drevesa jokajo smolo gli alberi gocciolano la resina
  • kakó adv.

    1. (izraža vprašanje po načinu dejanja, stanja) come:
    kako ti je ime? come ti chiami?

    2. (izraža vprašanje po stopnji povedanega) come; quanto:
    kako dolgo si že tukaj? quanto (tempo) aspetti? da quando sei qua?
    kako ti je ugajal film? (come) ti è piaciuto il film?

    3. (v vezniški rabi, v pripovednih odvisnikih z glagoli zaznavanja) come; quanto:
    videl sem, kako je padel pod avto ho visto come è stato investito dall'auto
    ne zaveda se, kako hudo je bolan non si rende conto di come è malato

    4. (izraža veliko mero povedanega, začudenje, zavrnitev) quanto; come; che:
    kako čudovit pogled che bella veduta!
    kako se mi smili quanto mi fa pena
    kako si upaš priti sem come osi venire qua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vse bi šlo kako, če bi le otrok bil zdrav tutto sarebbe, diciamo, a posto, se il bambino fosse sano
    pog. kako je zunaj, ali še dežuje? fuori com'è il tempo? piove ancora?
    bil je, kako bi rekel, malo neroden è stato, come dire, un po' maldestro
    si zadovoljen? Kako da ne contento? Come no
  • kázen (-zni) f

    1. castigo; punizione; pena:
    otrok zasluži kazen il bambino si merita un castigo
    dati kazen castigare, punire
    pog. odsedeti, odslužiti kazen scontare la pena
    odpustiti, preklicati kazen perdonare, revocare la pena
    plačati kazen pagare la multa, la contravvenzione
    mila, stroga kazen pena, punizione mite, severa
    disciplinska, eksemplarična kazen punizione disciplinare, esemplare
    denarna kazen pena pecuniaria, penale
    telesna kazen pena corporale

    2. jur. pena; punizione; ekst. fio:
    odmeriti, predpisati kazen prescrivere la pena
    naložiti kazen infliggere una punizione
    najnižja, najvišja kazen pena minima, massima
    pogojna kazen condanna condizionale
    prostostna kazen, kazen odvzema prostosti (zaporna kazen) pena detentiva
    smrtna kazen pena capitale, di morte
    odgoditev kazni dilazione della pena
    odpustitev kazni condono della pena, remissione; amnistia
    pod smrtno kaznijo sotto pena di morte, pena la morte
    sprememba kazni commutazione della pena
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rel. večna kazen pena eterna
    ped. vzgojna kazen castigo educativo, punizione educativa
    žarg. šol. pisati kazen trascrivere, copiare per castigo
    dobiti zasluženo kazen pagare il fio; šport. punizione; penalità, penalizzazione
  • kílav (-a -o) adj.

    1. med. affetto da ernia

    2. pejor. (šibek, slaboten, mršav) debole, malaticcio, magro, smilzo
    PREGOVORI:
    veliko babic — kilav otrok troppi cuochi guastan la salsa; troppi galli a cantar non fa mai giorno
  • lažnív (-a -o) adj.

    1. bugiardo; falso; menzognero; mendace:
    lažniv otrok un bambino bugiardo
    lažnivi kljukec piantacarte, inventone

    2. (lažen) falso, finto:
    lažniva morala morale falsa
  • léskovka (-e) f bacchetta di nocciolo; bacchetta:
    kadar otrok nagaja, poje leskovka quando il bambino fa le bizze, viene picchiato
  • léten1 (-tna -o) adj.

    1. annuo, annuale, dell'anno, di un anno:
    letna plača stipendio annuale
    letna bilanca bilancio annuale
    letna množina padavin precipitazioni annue
    letna skupščina assemblea annuale
    letni dohodek reddito annuo
    letni dopust ferie annuali
    letna najemnina annata
    letna renta annualità
    letna žepnina spillatico
    letni čas stagione
    pozni letni čas stagione avanzata, inoltrata

    2. (s števnikom) -enne, -ennale:
    10-letni otrok bambino decenne
    30-letno delovanje attività trentennale
  • léto1 (-a) n

    1. anno:
    leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
    lansko, letošnje leto l'anno scorso, quest'anno
    preteklo leto, prihodnje leto l'anno passato, l'anno prossimo
    astronomsko, lunino, navadno, novo, prestopno, zvezdno leto anno solare, lunare, comune, nuovo, bisestile, siderale
    star. v letu Gospodovem l'anno del Signore
    dogodek leta l'avvenimento dell'anno
    lansko leto (lani) l'anno scorso
    to leto (letos) quest'anno
    vsako leto ogni anno
    1. maja tega leta il primo maggio (del) corrente anno

    2. (ta čas glede na kako značilnost) anno:
    geofizikalno leto anno geofisico
    Mozartovo leto anno mozartiano
    olimpijsko leto anno olimpico, delle Olimpiadi

    3. (čas dvanajstih mesecev z drugačnim stalnim začetkom) anno, stagione:
    lovsko leto stagione della caccia, venatoria
    kitajsko, muslimansko leto anno cinese, musulmano
    šolsko leto anno scolastico
    študijsko leto anno accademico

    4. (s števnikom čas 12 mesecev) anno; primavera:
    že tretje leto poteka, odkar ga ni sono tre anni che è andato via
    deset let zapora dieci anni di prigione
    otrok ima, je star dve leti il bambino ha due anni
    ženska pri sedemdesetih letih una donna sulla settantina
    mladini do 16. leta vstop prepovedan vietato l'ingresso ai minori di 16 anni

    5. (omejeno trajanje v življenju) anno:
    otroška, mladostna, zrela leta gli anni dell'infanzia, gli anni giovanili, della maturità
    leta krize, vojna leta gli anni della crisi, della guerra
    kriza tridesetih let la crisi degli anni trenta

    6. (letnik študija) anno:
    tretje leto filozofije il terzo anno di filosofia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    star. pisalo se je leto 1848 correva l'anno 1848
    on skriva leta, njemu se leta ne poznajo porta benissimo gli anni
    leto na leto, leto za letom, iz leta v leto anno dopo anno, di anno in anno
    pren. leto in dan mai; sempre
    pred leti anni fa, una volta
    biti v letih essere anziano, essere avanti negli anni; avere molte primavere
    šalj. Abrahamova leta i cinquanta
    šalj. ne videti koga sedem hrvaških, laških let non aver visto uno un sacco di tempo
    biti v cvetu let essere nel fiore degli anni
    pren. sedem debelih, suhih let gli anni delle vacche grasse, delle vacche magre
    imeti že sedemdeset let na grbi avere già settant'anni sul groppone, aver superato la settantina
    gospodarsko (poslovno)
    leto anno finanziario
    proračunsko leto esercizio finanziario
    fiz. svetlobno leto anno luce
    rel. sveto leto anno santo
    prestopno leto anno bisestile
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte