Franja

Zadetki iskanja

  • oprávljati1 (-am) imperf. glej opraviti | opravljati
  • oprávljati2 (-am) imperf. sparlare; spettegolare, ricamare (su); vulg. sputtanare;
    opravljati koga sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn.
    opravlja vedno vse spettegola sempre su tutti
  • bogoslúžje (-a) n rel. liturgia; ufficio divino, rito:
    katoliško, protestantsko bogoslužje liturgia cattolica, luterana
    opravljati bogoslužje celebrare l'ufficio divino, officiare
  • dolžnóst (-i) f

    1. dovere, obbligo; impegno, mansione; precetto:
    smatrati za dolžnost, šteti si v dolžnost considerare dovere (di)
    izpolnjevati, opravljati, zanemarjati dolžnosti adempiere, fare, trascurare i doveri
    službena dolžnost dovere d'ufficio
    poklicna dolžnost dovere professionale
    verske dolžnosti precetti religiosi
    pravice in dolžnosti državljanov diritti e doveri dei cittadini

    2. (funkcija, služba) funzione, incarico, carica; ufficio:
    razrešiti koga dolžnosti destituire qcn. dalla carica
    odhajati na novo dolžnost essere trasferito a nuovo incarico
    vršilec dolžnosti facente funzione
  • fúnkcija (-e) f

    1. (naloga, vloga) funzione:
    vzgojna funkcija šole la funzione educativa della scuola

    2. carica, funzione:
    opravljati začasno funkcijo tajnika svolgere temporaneamente la funzione di segretario
    javne, politične funkcije cariche pubbliche, politiche

    3. fiziol. (delovanje) funzione:
    dihalna, prebavna funkcija funzione respiratoria, digestiva
    psih. duševne funkcije funzioni psichiche

    4. mat. funzione:
    algebrska, eksponentna, logaritemska, trigonometrijska funkcija funzione algebrica, esponenziale, logaritmica, trigonometrica
  • lévi (-a -o) adj.

    1. sinistro:
    leva noga, rama, roka gamba, spalla, mano sinistra
    levi breg reke riva sinistra del fiume
    levo krilo vojske ala sinistra dell'esercito

    2. (politično levo usmerjen) sinistro, di sinistra:
    leva organizacija organizzazione di sinistra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. gledati kot levi razbojnik guardare bieco, di traverso
    vstati z levo nogo essere di malumore, avere la luna di traverso
    pren. narediti kaj z levo roko fare qcs. con estrema facilità
    pren. opravljati delo z levo roko tirare giù un lavoro alla carlona
    obrt. leva petlja maglia rovescia
    mat. leva stran enačbe sinistra dell'equazione
    grad. leva vrata porta che si apre a sinistra
    nareč. leva žena adultera
    levi bok ladje fianco sinistro della nave, babordo
    polit. levi center centrosinistra
    šport. levi krilec mediano sinistro
    strojn. levi navoj vite sinistrorsa
    nareč. levi otroci figli illeggittimi; pejor. bastardi
    šport. levo krilo ala sinistra
  • matemátičen (-čna -o) adj. matematico, della matematica:
    matematični simbol simbolo matematico
    matematično pravilo regola matematica
    izražati se z matematičnim jezikom esprimersi con linguaggio della matematica
    opravljati delo z matematično doslednostjo eseguire il lavoro con coerenza matematica
    matematična analiza analisi matematca
    matematična formula formula matematica
    matematična lingvistika linguistica matematica
    matematična logika logica matematica
    matematični dokazi prove matematiche
    matematični izraz espressione matematica
    matematično nihalo pendolo semplice, matematico
    matematične koordinate coordinate cartesiane
  • nízek (-zka -o)

    A) adj.

    1. basso; piccolo; poco profondo:
    nizko čelo fronte bassa
    nizek fant ragazzo piccolo, di bassa statura
    nizka voda acqua poco fonda
    čevlji z nizko peto scarpe col tacco basso
    preleteti v nizkem letu sorvolare a volo basso

    2. (ki je ob spodnji, izhodiščni meji) basso; piccolo; scadente:
    nizka cena prezzo basso
    nizka kakovost qualità scadente
    nizka naklada piccola tiratura

    3. nižji (primernik) inferiore:
    nižji čin grado inferiore
    nižje sodišče tribunale di primo grado
    nižji razredi osnovne šole classi inferiori della scuola elementare
    šol. nižja gimnazija ginnasio inferiore

    4. (ki pripada šibkejšim, revnejšim slojem, ki ni cenjen) umile; infimo:
    biti nizkega rodu essere di umile origine
    opravljati najnižja dela fare i lavori più umili

    5. pren. (ki ima negativne moralne lastnosti) basso, volgare:
    nizki nagoni bassi istinti

    6. nižji (primernik) biol. inferiore:
    nižje oblike življenja forme di vita inferiori
    nižje živali invertebrati
    elementarna, nižja matematika matematica elementare
    nižji delavec manovale
    voj. nižji oficir subalterno
    voj. nižji podoficir graduato
    knjiž. nižji sloji plebe
    hist. nižji vazal valvassore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    elektr. nizka frekvenca bassa frequenza
    grad. nizka gradnja costruzione sotto il livello del suolo
    meteor. nizka megla nebbia bassa
    elektr. nizka napetost bassa tensione
    meteor. nizka oblačnost nuvolosità bassa
    ekon. nizki donos basso rendimento
    lov. nizki lov caccia minuta
    šport. nizki start partenza bassa
    šport. (tudi ekst.) nizki udarec colpo basso
    nizek naslanjač marquise
    hidr. nizek vodostaj magra
    nizek ženski čevelj ballerina
    bot. nizka bilnica festuca (Festuca fumila)

    B) nízki (-a -o) m, f, n pl.
    nižji (podrejeni) i subalterni
    na njej ni bilo nič nizkega non aveva niente di volgare, di vile
  • obrèd (-éda) m

    1. cerimonia, cerimoniale:
    poročni obred cerimonia nuziale

    2. rito (tudi ekst.):
    rel. krstni obred il rito del battesimo
    rel. obred pomenišenja monacazione
    pogrebni, verski obred rito funebre, religioso
    opravljati obred celebrare il rito
  • obŕt (-í) f

    1. artigianato:
    domača obrt industria domestica
    umetna obrt artigianato artistico, arti decorative

    2. arte, attività artigianale; mestiere:
    mizarska, kovaška obrt l'arte del falegname, del fabbro
    opravljati obrt esercitare un'arte
  • odgovóren (-rna -o) adj.

    1. responsabile:
    starši so odgovorni za otrokov razvoj i genitori sono responsabili dello sviluppo del bambino
    odgovorni urednik direttore responsabile

    2. ekst. responsabile, avveduto, assennato; scrupoloso

    3. di reponsabilità:
    opravljati odgovorno delo fare un lavoro di grande responsabilità
    zavzemati odgovorne položaje coprire cariche di responsabilità

    4. (pooblaščen) competente:
    obrniti se na odgovorne forume rivolgersi agli organi competenti
  • opráviti (-im) | oprávljati (-am) perf., imperf.

    1. fare, eseguire, sbrigare, compiere, disimpegnare; coprire:
    opravljati svoje dolžnosti disimpegnare le proprie mansioni
    opraviti izpit dare, superare l'esame; pog. fare l'esame
    opraviti svojo dolžnost fare, compiere il proprio dovere
    opraviti nalogo eseguire un compito
    opraviti nakupe fare acquisti
    opraviti operacijo fare, eseguire un'operazione
    pog. opraviti malo, veliko potrebo fare un bisognino, i propri bisogni
    opravljati funkcijo coprire una carica
    opraviti hišna dela sbrigare le faccende domestiche

    2. combinare, riuscire a fare:
    s solzami ne boš nič opravila col pianto non combinerai niente

    3. liquidare; troncare (con qcn., con qcs.); rifiutare, respingere:
    z njim sem opravil con lui ho troncato, l'ho mollato
    nakratko opraviti s predlogom respingere la proposta

    4. pren. esser finito, fallito:
    kot igralec je opravil è un attore finito

    5. imeti opraviti s aver da fare con, occuparsi di:
    imeti opraviti s kuho occuparsi di cucina
    imeti opraviti z ljudmi aver da fare con la gente
    nesrečo je zakrivil sam, slaba cesta ni imela pri tem nič opraviti l'incidente l'ha provocato lui, il cattivo fondo stradale non c'entra affatto

    6. star. vestire
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    če nas odkrijejo, smo opravili se ci scoprono stiamo freschi
    opraviti svoje ure in oditi fare le proprie ore lavorative e andarsene
    pren. bolezen je opravila svoje colpa della malattia, la malattia ha fatto il suo
    dolgo je žalovala, a čas je opravil svoje lo aveva pianto a lungo, poi col tempo si consolò
    zvabil jo je v gozd in opravil svoje la portò nel bosco e la violentò
    pijača je opravila svoje a furia di bere si ubriacò, divenne un alcolizzato
    nareč. opravljati živino dar da mangiare alle bestie, accudire alle bestie
    opraviti s kom ammazzare qcn.
    šport. opraviti z nasprotnikom liquidare l'avversario
    še ni imel opraviti z žensko non era mai stato con una donna, non aveva mai avuto da fare con una donna
    mat. opraviti računsko operacijo eseguire un'operazione
    rel. opraviti spoved confessarsi
    rel. opravljati službo božjo celebrare la messa
  • plačílo (-a) n pagamento, paga; emolumento, ricompensa; retribuzione; knjiž. guiderdone, mercede:
    proti plačilu delati, opravljati kaj fare qcs., lavorare dietro pagamento
    plačilo v denarju, v naravi, na obroke pagamento in denaro, in natura, a rate
    nehvaležnost je plačilo sveta l'ingratitudine è la ricompensa del mondo
    plačilo sodnih stroškov pagamento delle spese processuali
    plačilo carine sdaziamento, sdoganamento
    v plačilo, kot plačilo a titolo di remunerazione
  • podrejèn (-êna -o)

    A) adj.

    1. subordinato, sottoposto, dipendente, gregario; assoggettato, subalterno; soggetto:
    v nekaterih skupnostih je žena povsem podrejena možu in alcune comunità la moglie è completamente subordinata al marito

    2. (nepomemben) insignificante, irrilevante, in sottordine, gregario:
    podrejena vloga ruolo gregario
    opravljati podrejeno funkcijo avere un incarico in sottordine

    B) podrejêni (-a -o) m, f, n subalterno (-a), subordinato (-a), sottoposto (-a), dipendente, inferiore
  • poklíc (-a) m mestiere, professione; vocazione:
    krojaški poklic mestiere di sarto
    zdravniški poklic la professione del medico
    svobodni poklic libera professione
    evf. najstarejši poklic (na svetu) la professione più antica del mondo
    duhovniški poklic vocazione sacerdotale
    sedeči poklic mestiere sedentario
    poklic ovaduha il mestiere della spia
    dobro obvladati, poznati poklic conoscere il proprio mestiere
    opravljati poklic esercitare una professione
  • práksa (-e) f

    1. pratica; prassi:
    zamisel brez vrednosti za prakso un'idea di nessun valore in sede pratica, dal lato pratico
    načela in praksa principi e prassi

    2. (opravljanje poklica) pratica; professione, esperienza:
    arhitekt z večletno prakso un architetto con pratica, con esperienza pluriennale
    opravljati odvetniško, zdravniško prakso esercitare l'avvocatura, la professione del medico

    3. tirocinio, apprendistato, stage:
    poslati diplomirance na prakso v tujino mandare i neolaureati a fare uno stage all'estero

    4. ekst. dimestichezza; routine, praticaccia:
    imeti nekaj prakse avere una certa praticaccia in qcs.
    vsakdanja praksa routine quotidiana
  • umázan (-a -o) adj.

    1. sporco, sudicio; pog. sozzo

    2. (onesnažen) inquinato:
    umazana tehnologija tecnologia inquinante

    3. pren. sudicio, lurido, sordido; disonesto, non pulito, sporco:
    umazan značaj carattere sordido
    umazani posli affari sporchi
    opravljati najbolj umazana dela fare i lavori più sporchi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prati umazano perilo lavare la biancheria sporca
  • žív (-a -o)

    A) adj.

    1. vivo, vivente:
    človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
    vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
    živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
    reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo

    2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
    živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
    živo oglje brace ardente
    živa rana ferita aperta

    3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
    žive ideje idee vive
    živi jeziki lingue vive

    4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
    živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
    živa potreba necessità, bisogno urgente

    5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
    živ opis una descrizione viva

    6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
    živ otrok un bambino vivace
    živa tridesetletnica una pimpante trentenne

    7. vivo, intenso, acceso:
    žive barve colori accesi

    8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
    starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza

    9. vero, sacrosanto, autentico:
    domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
    tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
    zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
    živega krsta ne videti non vedere anima viva
    biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
    biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
    biti živ ogenj essere argento vivo
    ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
    biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
    ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
    živo apno calce viva
    živa meja siepe
    kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
    biti živ pokopan essere sepolti vivi
    najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
    živega ne moči videti non sopportare qcn.
    bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
    biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
    tisk. živa pagina titolo corrente
    voj. živa sila effettivi
    gled. živa slika quadro vivente
    zool. živi fosil fossile vivente
    živi pesek sabbie mobili
    ekon. živo delo lavoro vivo

    B) žívi (-a -o) m, f, n
    komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
    priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
    kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
    opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
    rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
    jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
    rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
    v živo zaboleti colpire profondamente
    v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
    pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
    ne biti med živimi essere morti
    žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
    rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta
Število zadetkov: 18