Zadetki iskanja
- oprávljati1 (-am) imperf. glej opraviti | opravljati
- oprávljati2 (-am) imperf. sparlare; spettegolare, ricamare (su); vulg. sputtanare;
opravljati koga sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn.
opravlja vedno vse spettegola sempre su tutti - bogoslúžje (-a) n rel. liturgia; ufficio divino, rito:
katoliško, protestantsko bogoslužje liturgia cattolica, luterana
opravljati bogoslužje celebrare l'ufficio divino, officiare - dolžnóst (-i) f
1. dovere, obbligo; impegno, mansione; precetto:
smatrati za dolžnost, šteti si v dolžnost considerare dovere (di)
izpolnjevati, opravljati, zanemarjati dolžnosti adempiere, fare, trascurare i doveri
službena dolžnost dovere d'ufficio
poklicna dolžnost dovere professionale
verske dolžnosti precetti religiosi
pravice in dolžnosti državljanov diritti e doveri dei cittadini
2. (funkcija, služba) funzione, incarico, carica; ufficio:
razrešiti koga dolžnosti destituire qcn. dalla carica
odhajati na novo dolžnost essere trasferito a nuovo incarico
vršilec dolžnosti facente funzione - fúnkcija (-e) f
1. (naloga, vloga) funzione:
vzgojna funkcija šole la funzione educativa della scuola
2. carica, funzione:
opravljati začasno funkcijo tajnika svolgere temporaneamente la funzione di segretario
javne, politične funkcije cariche pubbliche, politiche
3. fiziol. (delovanje) funzione:
dihalna, prebavna funkcija funzione respiratoria, digestiva
psih. duševne funkcije funzioni psichiche
4. mat. funzione:
algebrska, eksponentna, logaritemska, trigonometrijska funkcija funzione algebrica, esponenziale, logaritmica, trigonometrica - lévi (-a -o) adj.
1. sinistro:
leva noga, rama, roka gamba, spalla, mano sinistra
levi breg reke riva sinistra del fiume
levo krilo vojske ala sinistra dell'esercito
2. (politično levo usmerjen) sinistro, di sinistra:
leva organizacija organizzazione di sinistra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. gledati kot levi razbojnik guardare bieco, di traverso
vstati z levo nogo essere di malumore, avere la luna di traverso
pren. narediti kaj z levo roko fare qcs. con estrema facilità
pren. opravljati delo z levo roko tirare giù un lavoro alla carlona
obrt. leva petlja maglia rovescia
mat. leva stran enačbe sinistra dell'equazione
grad. leva vrata porta che si apre a sinistra
nareč. leva žena adultera
levi bok ladje fianco sinistro della nave, babordo
polit. levi center centrosinistra
šport. levi krilec mediano sinistro
strojn. levi navoj vite sinistrorsa
nareč. levi otroci figli illeggittimi; pejor. bastardi
šport. levo krilo ala sinistra - matemátičen (-čna -o) adj. matematico, della matematica:
matematični simbol simbolo matematico
matematično pravilo regola matematica
izražati se z matematičnim jezikom esprimersi con linguaggio della matematica
opravljati delo z matematično doslednostjo eseguire il lavoro con coerenza matematica
matematična analiza analisi matematca
matematična formula formula matematica
matematična lingvistika linguistica matematica
matematična logika logica matematica
matematični dokazi prove matematiche
matematični izraz espressione matematica
matematično nihalo pendolo semplice, matematico
matematične koordinate coordinate cartesiane - nízek (-zka -o)
A) adj.
1. basso; piccolo; poco profondo:
nizko čelo fronte bassa
nizek fant ragazzo piccolo, di bassa statura
nizka voda acqua poco fonda
čevlji z nizko peto scarpe col tacco basso
preleteti v nizkem letu sorvolare a volo basso
2. (ki je ob spodnji, izhodiščni meji) basso; piccolo; scadente:
nizka cena prezzo basso
nizka kakovost qualità scadente
nizka naklada piccola tiratura
3. nižji (primernik) inferiore:
nižji čin grado inferiore
nižje sodišče tribunale di primo grado
nižji razredi osnovne šole classi inferiori della scuola elementare
šol. nižja gimnazija ginnasio inferiore
4. (ki pripada šibkejšim, revnejšim slojem, ki ni cenjen) umile; infimo:
biti nizkega rodu essere di umile origine
opravljati najnižja dela fare i lavori più umili
5. pren. (ki ima negativne moralne lastnosti) basso, volgare:
nizki nagoni bassi istinti
6. nižji (primernik) biol. inferiore:
nižje oblike življenja forme di vita inferiori
nižje živali invertebrati
elementarna, nižja matematika matematica elementare
nižji delavec manovale
voj. nižji oficir subalterno
voj. nižji podoficir graduato
knjiž. nižji sloji plebe
hist. nižji vazal valvassore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektr. nizka frekvenca bassa frequenza
grad. nizka gradnja costruzione sotto il livello del suolo
meteor. nizka megla nebbia bassa
elektr. nizka napetost bassa tensione
meteor. nizka oblačnost nuvolosità bassa
ekon. nizki donos basso rendimento
lov. nizki lov caccia minuta
šport. nizki start partenza bassa
šport. (tudi ekst.) nizki udarec colpo basso
nizek naslanjač marquise
hidr. nizek vodostaj magra
nizek ženski čevelj ballerina
bot. nizka bilnica festuca (Festuca fumila)
B) nízki (-a -o) m, f, n pl.
nižji (podrejeni) i subalterni
na njej ni bilo nič nizkega non aveva niente di volgare, di vile - obrèd (-éda) m
1. cerimonia, cerimoniale:
poročni obred cerimonia nuziale
2. rito (tudi ekst.):
rel. krstni obred il rito del battesimo
rel. obred pomenišenja monacazione
pogrebni, verski obred rito funebre, religioso
opravljati obred celebrare il rito - obŕt (-í) f
1. artigianato:
domača obrt industria domestica
umetna obrt artigianato artistico, arti decorative
2. arte, attività artigianale; mestiere:
mizarska, kovaška obrt l'arte del falegname, del fabbro
opravljati obrt esercitare un'arte - odgovóren (-rna -o) adj.
1. responsabile:
starši so odgovorni za otrokov razvoj i genitori sono responsabili dello sviluppo del bambino
odgovorni urednik direttore responsabile
2. ekst. responsabile, avveduto, assennato; scrupoloso
3. di reponsabilità:
opravljati odgovorno delo fare un lavoro di grande responsabilità
zavzemati odgovorne položaje coprire cariche di responsabilità
4. (pooblaščen) competente:
obrniti se na odgovorne forume rivolgersi agli organi competenti - opráviti (-im) | oprávljati (-am) perf., imperf.
1. fare, eseguire, sbrigare, compiere, disimpegnare; coprire:
opravljati svoje dolžnosti disimpegnare le proprie mansioni
opraviti izpit dare, superare l'esame; pog. fare l'esame
opraviti svojo dolžnost fare, compiere il proprio dovere
opraviti nalogo eseguire un compito
opraviti nakupe fare acquisti
opraviti operacijo fare, eseguire un'operazione
pog. opraviti malo, veliko potrebo fare un bisognino, i propri bisogni
opravljati funkcijo coprire una carica
opraviti hišna dela sbrigare le faccende domestiche
2. combinare, riuscire a fare:
s solzami ne boš nič opravila col pianto non combinerai niente
3. liquidare; troncare (con qcn., con qcs.); rifiutare, respingere:
z njim sem opravil con lui ho troncato, l'ho mollato
nakratko opraviti s predlogom respingere la proposta
4. pren. esser finito, fallito:
kot igralec je opravil è un attore finito
5. imeti opraviti s aver da fare con, occuparsi di:
imeti opraviti s kuho occuparsi di cucina
imeti opraviti z ljudmi aver da fare con la gente
nesrečo je zakrivil sam, slaba cesta ni imela pri tem nič opraviti l'incidente l'ha provocato lui, il cattivo fondo stradale non c'entra affatto
6. star. vestire
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če nas odkrijejo, smo opravili se ci scoprono stiamo freschi
opraviti svoje ure in oditi fare le proprie ore lavorative e andarsene
pren. bolezen je opravila svoje colpa della malattia, la malattia ha fatto il suo
dolgo je žalovala, a čas je opravil svoje lo aveva pianto a lungo, poi col tempo si consolò
zvabil jo je v gozd in opravil svoje la portò nel bosco e la violentò
pijača je opravila svoje a furia di bere si ubriacò, divenne un alcolizzato
nareč. opravljati živino dar da mangiare alle bestie, accudire alle bestie
opraviti s kom ammazzare qcn.
šport. opraviti z nasprotnikom liquidare l'avversario
še ni imel opraviti z žensko non era mai stato con una donna, non aveva mai avuto da fare con una donna
mat. opraviti računsko operacijo eseguire un'operazione
rel. opraviti spoved confessarsi
rel. opravljati službo božjo celebrare la messa - plačílo (-a) n pagamento, paga; emolumento, ricompensa; retribuzione; knjiž. guiderdone, mercede:
proti plačilu delati, opravljati kaj fare qcs., lavorare dietro pagamento
plačilo v denarju, v naravi, na obroke pagamento in denaro, in natura, a rate
nehvaležnost je plačilo sveta l'ingratitudine è la ricompensa del mondo
plačilo sodnih stroškov pagamento delle spese processuali
plačilo carine sdaziamento, sdoganamento
v plačilo, kot plačilo a titolo di remunerazione - podrejèn (-êna -o)
A) adj.
1. subordinato, sottoposto, dipendente, gregario; assoggettato, subalterno; soggetto:
v nekaterih skupnostih je žena povsem podrejena možu in alcune comunità la moglie è completamente subordinata al marito
2. (nepomemben) insignificante, irrilevante, in sottordine, gregario:
podrejena vloga ruolo gregario
opravljati podrejeno funkcijo avere un incarico in sottordine
B) podrejêni (-a -o) m, f, n subalterno (-a), subordinato (-a), sottoposto (-a), dipendente, inferiore - poklíc (-a) m mestiere, professione; vocazione:
krojaški poklic mestiere di sarto
zdravniški poklic la professione del medico
svobodni poklic libera professione
evf. najstarejši poklic (na svetu) la professione più antica del mondo
duhovniški poklic vocazione sacerdotale
sedeči poklic mestiere sedentario
poklic ovaduha il mestiere della spia
dobro obvladati, poznati poklic conoscere il proprio mestiere
opravljati poklic esercitare una professione - práksa (-e) f
1. pratica; prassi:
zamisel brez vrednosti za prakso un'idea di nessun valore in sede pratica, dal lato pratico
načela in praksa principi e prassi
2. (opravljanje poklica) pratica; professione, esperienza:
arhitekt z večletno prakso un architetto con pratica, con esperienza pluriennale
opravljati odvetniško, zdravniško prakso esercitare l'avvocatura, la professione del medico
3. tirocinio, apprendistato, stage:
poslati diplomirance na prakso v tujino mandare i neolaureati a fare uno stage all'estero
4. ekst. dimestichezza; routine, praticaccia:
imeti nekaj prakse avere una certa praticaccia in qcs.
vsakdanja praksa routine quotidiana - umázan (-a -o) adj.
1. sporco, sudicio; pog. sozzo
2. (onesnažen) inquinato:
umazana tehnologija tecnologia inquinante
3. pren. sudicio, lurido, sordido; disonesto, non pulito, sporco:
umazan značaj carattere sordido
umazani posli affari sporchi
opravljati najbolj umazana dela fare i lavori più sporchi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prati umazano perilo lavare la biancheria sporca - žív (-a -o)
A) adj.
1. vivo, vivente:
človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo
2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
živo oglje brace ardente
živa rana ferita aperta
3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
žive ideje idee vive
živi jeziki lingue vive
4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
živa potreba necessità, bisogno urgente
5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
živ opis una descrizione viva
6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
živ otrok un bambino vivace
živa tridesetletnica una pimpante trentenne
7. vivo, intenso, acceso:
žive barve colori accesi
8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza
9. vero, sacrosanto, autentico:
domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
živega krsta ne videti non vedere anima viva
biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
biti živ ogenj essere argento vivo
ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
živo apno calce viva
živa meja siepe
kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
biti živ pokopan essere sepolti vivi
najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
živega ne moči videti non sopportare qcn.
bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
tisk. živa pagina titolo corrente
voj. živa sila effettivi
gled. živa slika quadro vivente
zool. živi fosil fossile vivente
živi pesek sabbie mobili
ekon. živo delo lavoro vivo
B) žívi (-a -o) m, f, n
komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
v živo zaboleti colpire profondamente
v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
ne biti med živimi essere morti
žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta
/ 1
Število zadetkov: 18