Franja

Zadetki iskanja

  • okóli

    A) adv.

    1. attorno:
    okoli se zavrteti girarsi attorno

    2. intorno:
    okoli hoditi andare, girare intorno

    3. pren. intorno, qua e là

    4. circa:
    okoli deset stopinj pod ničlo circa dieci gradi sotto zero
    pren. biti hitro okoli passare presto
    pren. govoriti okoli non andare al sodo, non dire francamente
    pog. od slabosti okoli pasti svenire dalla debolezza
    pog. koga okoli prinesti (ogoljufati) ingannare, fregare qcn.

    B) okóli prep.

    1. attorno a; torno torno; intorno a:
    zemlja kroži okoli sonca la Terra gira attorno al Sole
    okoli hiše torno torno la casa

    2. attorno a, circa, su:
    razprava se vrti okoli istega vprašanja la discussione verte attorno alla stessa questione

    3. attorno a:
    veter piha okoli ogla il vento soffia attorno all'angolo

    4. circa; verso; attorno a, intorno a:
    pridem okoli devetih vengo verso le nove
    temperatura okoli nič temperatura attorno allo zero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    smukati se okoli deklet correre dietro alle ragazze, corteggiare le ragazze
    sukati se okoli koga darsi da fare attorno a qcn.
    hoditi okoli koga stare dietro a qcn.
    metati se komu okoli vratu gettarsi al collo di qcn.
    pren. letati okoli zdravnikov correre da un medico all'altro
  • céna (-e) f

    1. prezzo; costo:
    nizka, visoka, pretirana cena prezzo basso, alto, esagerato, esorbitante
    izvozna, nabavna, konkurenčna, reklamna cena prezzo d'esportazione, d'acquisto, di concorrenza, promozionale
    pren. bratovska cena prezzo di favore
    smešno nizka cena prezzo stracciato
    dnevne cene prezzi correnti
    fiksna cena prezzo fisso
    izklicna cena prezzo base (nell'asta)
    proizvodna cena prezzo di costo
    sezonska cena prezzo stagionale
    cena na debelo, na drobno prezzo all'ingrosso, al minuto
    tovarniška cena prezzo di fabbrica
    dejanska cena prezzo effettivo
    ekonomska cena prezzo economico
    fakturna cena prezzo fatturato
    maksimirana cena prezzo calmierato
    lastna cena prezzo di costo
    tržna cena prezzo di mercato
    prednaročniška cena prezzo di sottoscrizione
    gibanje cen andamento dei prezzi
    zamrznjenje cen congelamento dei prezzi
    cene se dvigajo, rastejo, padajo i prezzi aumentano, crescono, calano
    cena se vrti okoli dvajsettisoč tolarjev il prezzo è attorno ai ventimila talleri
    navijati cene far salire i prezzi
    prodajati po znižanih cenah vendere a prezzi ridotti
    popustiti pri ceni accordare, concedere un ribasso
    prodajati pod ceno vendere sotto prezzo
    subvencioniranje cen sovvenzionamento dei prezzi
    spirala cen in mezd la spirale dei prezzi e dei salari

    2. (vrednost, pomembnost) prezzo; pregio; importanza:
    njegov trud uživa majhno ceno la sua opera è poco apprezzata
    pren. tega ne naredim za nobeno ceno non lo faccio a nessun costo
    pren. kaj storiti za vsako ceno fare qcs. ad ogni costo, costi quel che costi
    PREGOVORI:
    lastna hvala cena mala chi si loda s'imbroda
  • dáti (dám)

    A) perf. ➞ dajati

    1. dare:
    dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
    dati komu besedo dare a qcn. la parola
    dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
    dati vbogajme dare, fare l'elemosina
    dati na vpogled dare in visione

    2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
    dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
    dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

    3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
    dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
    dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
    dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
    dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
    dati na trg lanciare sul mercato
    dati delat obleko far fare il vestito
    dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

    4. pog. (plačati) dare, pagare:
    dati na račun pagare in conto

    5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
    polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
    dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
    dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

    6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
    dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
    dati kazen punire
    dati pomoč dare aiuto, aiutare
    dati prisego prestare giuramento, giurare
    dati izjavo dichiarare
    dati obljubo promettere
    dati na posodo dare in prestito, prestare
    dati častno besedo dare la parola d'onore

    7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
    dati proč mettere via, da parte
    dati v zapisnik mettere a verbale
    dati v oklepaj mettere tra parentesi
    pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

    8. pren. dati na:
    dati nase avere un'alta opinione di se
    veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

    9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
    dati poklicati chiamare, far venire
    dati prinesti far portare

    10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
    če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
    Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
    Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
    Bog daj zdravje! salute!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beseda da besedo una parola tira l'altra
    nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
    pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
    dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
    dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
    pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
    pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
    pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
    dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
    dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
    pren. ti bom že dal me la pagherai!
    pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
    dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
    pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
    dati proste roke dare mano libera
    pog. dati čez vomitare
    pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
    ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
    ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
    pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
    pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
    dati na znanje riferire, rendere noto
    pog. dati ga na zob trincare
    pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
    pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
    pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
    pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
    dati komu prav dare ragione a qcn.
    pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
    rel. dati odvezo dare l'assoluzione
    šah. dati šah mat dare scacco matto
    teči, kar noge dajo correre a gambe levate
    PREGOVORI:
    obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
    čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
    dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

    B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
    dati se pregovoriti lasciarsi convincere
    ne dajte se motiti non si scomodino!
    pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
    impers. pren. ne dati se non aver voglia
    se mi ne da non ho voglia
    ne daj se! forza! coraggio!
    impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere
  • hodíti (-im) imperf.

    1. (premikati se s korakanjem) camminare; andare:
    hoditi po cesti, po gozdu andare per la strada, per il bosco
    hoditi sem in tja andare qua e là
    hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
    hoditi po prstih andare in punta di piedi
    hoditi ko polž andare a passo di lumaca
    hoditi po vseh štirih andare carponi
    pismo je hodilo deset dni per arrivare la lettera ci ha messo dieci giorni

    2. (večkrat opraviti isto pot) andare:
    hoditi pogosto čez mejo andare spesso oltre confine
    hoditi z avtobusom, z vlakom, peš v službo andare a lavorare con l'autobus, in treno, a piedi

    3. (biti v ljubezenskem odnosu s kom, prizadevati si za ljubezensko naklonjenost nekoga) filare, amoreggiare, andare, correre dietro a:
    že dolgo hodita (skupaj) quei due filano da un pezzo
    že hodi za dekleti corre già dietro alle ragazze

    4. pren. (izraža, da je osebek oblečen, obut, kot pove določilo):
    hoditi brez pokrivala, razoglav andare a testa scoperta
    hoditi v črnem portare il lutto
    hoditi bos andare scalzo

    5. (v zvezi s 'pot'):
    hoditi po krivih poteh scegliere vie traverse
    hoditi po izhojeni, po srednji poti andare per la strada battuta, prendere la via di mezzo
    hodi hodi, neumnež ma va là, stupido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. vsak mesec mi hodi premalo denarja ogni mese sto male a quattrini
    hoditi od hiše do hiše andare di porta in porta (mendicando)
    hoditi od Poncija do Pilata andare da Ponzio a Pilato
    pren. hoditi okrog koga stare dietro a qcn., lavorarsi qcn.
    hoditi v vas k dekletu frequentare una ragazza
    šalj. hoditi komu v zelje rompere a qcn. le uova nel paniere, cercare di soffiare a qcn. la ragazza, la donna
    hoditi po glavi frullare in testa
    pren. hoditi komu po glavi (brezobzirno ravnati s kom) calpestare qcn.
    pren. hoditi po ovinkih prenderla larga
    hoditi v gosjem redu, v gosji vrsti andare in fila indiana
    hoditi (v korak) s časom essere al passo coi tempi
    hoditi s kokošmi spat andare a letto con le galline
    pog. hoditi (komu)
    narobe, navzkriž andare storto
    hoditi kakor mačka okoli vrele kaše menare il can per l'aia
    PREGOVORI:
    vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
    povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei
  • kolobár (-ja) m

    1. mat. anello

    2. cerchio, circolo:
    kolobar limone fetta di limone
    kolobar sira forma di formaggio

    3. mat. cerchio, circolo; zool. segmento

    4. agr. avvicendamento, rotazione (agraria):
    triletni, štiriletni kolobar avvicendamento triennale, quadriennale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pred očmi se mu delajo kolobarji si sente svenire, mancare
    imeti kolobarje pod očmi avere le occhiaie, i calamari agli occhi
    čarovniški kolobar cerchio magico
    gozd. drevesni kolobar anello annuale
    kolobar okoli prsne bradavice aureola
    astr. Saturnov kolobar anello di Saturno
  • kontrolírati (-am) perf., imperf.

    1. (nadzirati, nadzorovati) controllare:
    kontrolirati delo, poslovanje bank controllare l'attività delle banche

    2. (pregledati, pregledovati) controllare, verificare:
    kontrolirati potne liste controllare i passaporti

    3. (obvladati, obvladovati) controllare; avere, esercitare il controllo:
    njihov kapital kontrolira okoli tretjino naftne industrije il loro capitale controlla circa un terzo dell'industria petrolifera
  • lebdéti (-ím) imperf.

    1. librarsi, stare sospesi; pendere; pren. aleggiare; levitare:
    nad poljem lebdi rahla meglica sulla campagna si stende una leggera nebbiolina
    okoli ust mu lebdi nasmeh un sorriso aleggia attorno alle labbra

    2. pren. stare davanti; essere presente, avere presente:
    materin obraz je lebdel v njegovi duši nell'anima aveva presente il volto materno
  • létati (-am) imperf.

    1. volare:
    metulj leta od cveta do cveta la farfalla vola di fiore in fiore
    letati nad sorvolare
    letati okoli volteggiare

    2. pren. (hoditi) andare; andare spesso; correre:
    letati s seje na sejo andare da una riunione all'altra
    letati za zaslužkom correre dietro ai guadagni

    3. pog. (tekati) correre, rincorrere

    4. pren. (prizadevati si za ljubezensko naklonjenost) correre:
    letati za ženskami correre dietro alle donne, alle gonnelle
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ko sem še bos okoli letal quand'ero ancora bambino
    pren. previsoko letati presumere troppo di sé, puntare troppo in alto
    pog. celo noč letati correre continuamente al gabinetto
    PREGOVORI:
    kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo alto, facilmente inciampa
  • lúč (-í) f

    1. luce:
    luč brli, gori, migota, sveti, ugasne la luce arde fioca, arde, tremola, splende, si spegne
    pogasiti, ugasniti, upihniti luč spegnere la luce
    prižgati, zastreti luč accendere, schermare la luce
    neonske, plinske luči luci al neon, a gas
    signalne luči luci segnaletiche
    avt. dolge, kratke, parkirne luči luci abbaglianti, di profondità, di posizione
    stikalo za luč interruttore della luce
    rel. večna luč naj mu sveti e splenda a lui la luce perpetua

    2. (priprava, svetilka) luce, lampada:
    namizna, stoječa, stropna luč lampada da tavolo, a stelo, da soffitto (plafoniera)

    3. pog. (električna napeljava) luce (elettrica), corrente

    4. (svetloba) luce:
    dnevna, jutranja luč luce mattutina, da giorno
    sončna luč luce solare, del sole
    bleda, močna luč luce fioca, forte
    mehka (topla), ostra, slepeča luč luce calda, aspra, abbagliante

    5. pren. redko lume:
    on ni kaka posebna luč non è proprio un lume

    6. pren. (poudarja pomen samostalnika) luce; fiaccola:
    luč resnice la luce della libertà
    luč omike, razuma la luce della civiltà, della ragione

    7. pren.
    predstaviti se v najboljši luči fare un figurone
    pokazati se v pravi luči mostrarsi nella vera luce
    metati slabo, nelepo luč na koga gettare una luce cattiva su qcn.
    gledati, videti v lepi, rožnati luči vedere tutto roseo
    prikazovati koga v črni luči dipingere a tinte fosche
    ne bo dolgo, ko mu bodo luč držali è moribondo
    iti z luči togliersi dalla luce
    človek, ki ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati uno da cercare col lanternino
    star. rel. zvoniti večno luč suonare l'avemaria
    prižgati zeleno luč za dare via libera a (un'iniziativa)
    zagledati luč sveta venire alla luce
    prinesti nekaj luči v problem fare un po' di luce
    plesati okoli ženske kot vešče okrog luči girare attorno a una ragazza come falene
    filoz. naravna luč luce naturale
    rel. večna luč lampada perpetua
    navt. navigacijske luči segnalazioni luminose
    gled. odrske luči luci della ribalta
    avt. zavorne luči luci d'arresto
    zelena, rdeča luč luce verde, rossa
    utripajoča luč luce intermittente
  • máčka (-e) f

    1. (domača žival) gatto; (mačja samica) gatta:
    mačka se grbi, ježi, piha il gatto inarca la schiena, arriccia il pelo, soffia
    mačke se gonijo i gatti sono in fregola
    mačka je skotila mladiče la gatta ha figliato (i gattini)
    pren. biti siten kakor breja mačka essere noioso come un tafano
    biti trdoživ kakor mačka avere le sette vite del gatto
    prenašati kaj kakor mačka mlade trafficare, spostare continuamente qcs.
    angorska, siamska mačka gatto d'Angora, siamese

    2. nareč. (v prislovni rabi izraža močno zanikanje) un corno:
    da so dobri ti ljudje? Mačko so dobri! questi sarebbero buona gente? Buona un corno!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. (črna) mačka mi je prekrižala pot un gatto nero mi ha attraversato la strada (segno di malaugurio)
    pren. tako je bil pijan, da je še mački botra rekel era ubriaco fradicio
    pren. tadva se gledata kakor pes in mačka i due si guardano come cane e gatto
    pren. hoditi kakor mačka okoli vrele kaše andare come il gatto attorno a un piatto d'orzo bollente
    pren. če mački na rep stopiš, zacvili se gli pesti il callo, quello strilla
    igrati se kot mačka z miško giocare con qcn. come il gatto con il topo
    zool. divja mačka gatto selvatico (Felis silvestris)
    zool. morska mačka gattuccio (Scylliorhinus)
    morska (zamorska)
    mačka cercopiteco (Cercopithecus)
    PREGOVORI:
    osmojena mačka se ognja boji il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
    kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi
    kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano
    še mačka se ne goni zastonj per niente non canta il cieco
  • mezínec (-nca) m anat. (dito) mignolo;
    žena ovija moža okoli mezinca il marito è succube della moglie
    pren. imeti kaj v mezincu conoscere qcs. a menadito
    pren. ne migniti niti z mezincem non muovere un dito
    cele tedne preleži doma, ne da bi z mezincem mignil sta tutto il tempo stravaccato in casa senza far niente (di niente)
  • mórati (-am) imperf.

    1. dovere; bisognare:
    na starost je moral beračiti nella vecchiaia dovette mendicare, fu costretto a chiedere l'elemosina
    skrbeti mora za tri otroke deve aver cura di, deve allevare tre bambini
    elipt. resnica mora na dan luce va fatta
    moral je v bolnico dovette essere ricoverato all'ospedale

    2. (z nedoločnikom izraža nujnost, potrebnost) dovere; bisognare:
    človek mora biti pošten bisogna essere onesti
    moramo si biti na jasnem dobbiamo essere in chiaro che...

    3. pren. (z nedoločnikom izraža verjetnost, da osebek ima določeno lastnost, je v določenem stanju) dovere:
    to mora biti pomota deve essere uno sbaglio
    mora imeti okoli petdeset let deve avere circa cinquant'anni, sarà sulla cinquantina

    4. pren. (z nedoločnikom izraža podkrepitev trditve) dovere:
    pa ravno sedaj si moral priti! dovevi venire proprio adesso!

    5. star. (siliti) obbligare, forzare, costringere:
    mraz jih je moral, da so hitro delali il freddo li forzava a lavorare frettolosamente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    naj se zgodi, kar se mora avvenga quel che deve avvenire
    pren. njegova mora veljati deve avere sempre l'ultima parola
    kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
    hočeš, nočeš, moraš o con le belle o con le brutte
  • múhati se (-am se) imperf. nareč.

    1. indugiare, tentennare

    2.
    muhati se s, z occuparsi di

    3.
    muhati se okoli, okrog koga lusingare qcn., accattivarsi qcn.
  • múliti1 (-im)

    A) imperf.

    1. brucare

    2. nareč. strappare (erbacce, fiori)

    B) múliti se (-im se) imperf. refl.
    muliti se okrog, okoli koga (smukati se) ronzare attorno a, sfregarsi contro, lisciare
  • omêsti (omêdem) | ométati (-am) perf., imperf. spazzare, scopare; pulire:
    kar naprej ometa okoli hiše traffica continuamente attorno alla casa
  • onegáviti (se) (-im (se)) imperf., imperf. refl. armeggiare, ciancicare, cincischiare; anfanare;
    onegaviti okoli hiše trafficare, darsi da fare attorno alla casa
    onegaviti se z avtom okrog girare in automobile
    onegaviti se z ženskami farsela con le donne, bazzicare le donne
    dolgo se kje onegaviti trattenersi, stare a lungo da qualche parte
    onegaviti se zaradi česa scomporsi per qcs., prendersela per qcs.
  • ovíjati (-am) | ovíti (ovíjem)

    A) imperf., perf.

    1. avvolgere; avviticchiare; attortigliare:
    ovijati s slamo (steklenice) impagliare

    2. avvinghiare; cingere:
    oviti roke okrog vratu cingere il collo con le braccia

    3. foderare, incartare

    4.
    ovija me obup, velika skrb sono disperato, preoccupato

    5. avvolgere, torcere:
    ovijati perilo torcere, strizzare la biancheria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ovijati koga okoli mezinca avere un completo dominio su
    pren. ovijati steklenico sbevazzare
    ovijati lase v kito intrecciare i capelli, fare la treccia
    oviti z žalnim trakom abbrunare

    B) ovíjati se (-am se) | ovíti se (ovíjem se) imperf., perf. refl. avvolgersi (in); avviticchiarsi, arrampicarsi:
    bršljan se ovija okrog drevesa l'edera si avviticchia all'albero
  • plésati (pléšem) imperf. ➞ zaplesati

    1. danzare, ballare:
    plesati kolo ballare la carola
    plesati polko, valček ballare un liscio, ballare una polka, un valzer

    2. pren. muoversi (con grazia), correre, danzare:
    prsti plešejo po tipkah le dita corrono per la tastatura
    sence plešejo po stenah ombre danzano sulla parete

    3. pren. traballare; sbandare, slittare:
    avtomobil je začel plesati po cesti l'auto prese a sbandare per la strada

    4. pog. pren. (biti ohlapen) ballare:
    obleka kar pleše na njem, tako je shujšal il vestito gli balla addosso, tanto è dimagrito
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    črke mu plešejo pred očmi le lettere gli ballano davanti agli occhi
    moški plešejo okrog nje kakor vešče okoli luči i maschi le girano attorno come falene attorno alla luce
    plesati, kakor nekdo gode fare secondo la volontà di qcn.
    PREGOVORI:
    kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano
  • posmúkniti (-em)

    A) perf.

    1. pren. (oplaziti) sfiorare, colpire di striscio

    2. (vzeti, ukrasti) prendere, sgraffignare

    3. (ogoljufati) ingannare; pog. fregare

    4. pren. togliere (rapidamente)

    B) posmúkniti se (-em se) perf. refl. pren.
    posmukniti se okoli nekoga lisciare, lusingare qcn.
  • potovánje (-a) n viaggio (tudi pren.):
    krožno potovanje crociera
    potovanje okoli sveta giro del mondo, viaggio intorno al mondo
    poročno, službeno, študijsko potovanje viaggio di nozze, d'affari, di studio
    potovanje tja in nazaj viaggio di andata e ritorno
    lit. Guliverjeva potovanja I viaggi di Gulliver
    potovanje čez Atlantik, skozi puščavo traversata dell'Atlantico, del deserto
    geol. potovanje kontinentov la deriva dei continenti
    tur. vodja potovanja capocomitiva